Brez jedrske energije bo boj za podnebje pretežak

Britanska okoljska aktivistka Kirsty Gogan je svetovala britanski vladi, bila povabljena v podnebne pogovore, pred časom pa soustanovila organizacijo Energija za človeštvo (Energy for Humanity), ki je bila med ožjimi kandidatkami za zeleno nevladno organizacijo preteklega leta. Navdušena pa je nad aplikacijo elektricity map, ki prikazuje, kako čista je proizvodnja elektrike v posamezni državi. To je tudi takoj pokazala na telefonu.

Ste sodelovali pri razvoju tega orodja?

Sodelujemo z organizacijo, ki jo je razvila. Zelo je vizualna, pokaže, kakšna je mešanica proizvodnje in porabe elektrike v Evropi. Nekatere države so črne, nekatere zelene, večina pa je vmes. Aplikacija omogoča, da vidite, kako uspešne so države v zmanjševanju emisij in s tem v boju proti podnebnim spremembam. Razvidno pa je, da imajo države, ki so podnebne voditeljice, kombinacijo obnovljive in jedrske energije. Države, ki hočejo opustiti jedrsko energijo in jo zamenjati z obnovljivo, kot, denimo, Nemčija, uporabljajo veliko premoga in povečujejo emisije. Nemčija na leto za subvencije vetrni in sončni energiji nameni 26 milijard evrov. To je ogromna številka.

Blaž Samec

Imajo pa tudi veliko težavo, saj je ves veter na severu, industrija pa na jugu. Ljudje ob tem ne dovolijo gradnje daljnovodov.

Včasih je resnično težko braniti jedrsko industrijo. A tudi če ta ne dela najbolje, to ne pomeni, da jo moramo zavrniti. Pravzaprav bi morali zahtevati, da industrija pojasni, kako bo pospešila svoja prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb.

Ni težava zgolj prenos. V Nemčiji imajo za 60 gigavatov moči v vetrnicah in 40 gigavatov v sončnih elektrarnah. Vetra in sonca je več,, kot znaša poraba elektrike v Veliki Britaniji, kjer imajo elektrarne moč 80 gigavatov, za povprečno porabo pa je dovolj 60 gigavatov. Torej ni vprašanje, ali je treba več vlagati v obnovljive vire, dejstvo je, da sonce ne sije vedno in veter ni vedno dovolj močan. Sistem je treba gledati v celoti, zdaj se v glavnem osredotočamo na eno ali dve tehnologiji. A cilj ni 100-odstotno obnovljiva energija, cilj je zmanjšanje emisij, čisto okolje in varna ter cenovno dosegljiva elektrika. Vprašanje je zgolj, kako to doseči najhitreje in z najnižjimi stroški. Na koncu veliko govorim o jedrski energiji, čeprav ne delam za jedrsko industrijo niti me ta finančno ne podpira. Ugotavljam, da je jedrska energija v pogovorih o podnebju pogosto povsem zanemarjena, saj se pogovori vrtijo le o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije. Nevarnost podnebnih sprememb pa je tako velika, da bo treba že v nekaj desetletjih odpraviti vso fosilno infrastrukturo. Poleg tega bo za vse potrebe napajanja in ogrevanja verjetno treba podvojiti proizvodnjo energije.

Ne bo lahko, razen če razvijejo učinkovit način za črpanje ogljikovega dioksida iz ozračja.

Nekaj projektov za to je kar obetavnih. V ZDA imajo že 4000 kilometrov cevi za transport ogljikovega dioksida. Vendar še vedno menim, da ne smemo omejevati možnosti. Verjetno bomo potrebovali tako črpanje ogljika kot veliko obnovljivih virov energije in veliko jedrskih elektrarn. Nimamo več veliko časa.

Jedrska energija prihaja v pogovore in načrte v valovih. Ravno ko se zdi vse dogovorjeno, pa se nekje zgodi nesreča. Svet, zlasti vzhod, gre v jedrsko energijo, vendar je še vedno veliko strahu.

Imate prav. Razvoj se seli na vzhod, na Kitajsko, v Rusijo, Južno Korejo. Tam delajo uspešno in stroškovno učinkovito, jedrske elektrarne postavljajo v rokih in v okviru proračunov. Gradijo po programih, ne posameznih elektrarn. V Evropi in ZDA pa projekti pogosto zamujajo in se dražijo, podjetja pa zaradi tega tudi potonejo.

Mislite na desetletja dolge projekte jedrskih elektrarn četrte generacije na Finskem in v Franciji?

Včasih je resnično težko braniti jedrsko industrijo. A tudi če ta ne dela najbolje, to ne pomeni, da jo moramo zavrniti. Pravzaprav bi morali zahtevati, da industrija pojasni, kako bo pospešila svoja prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb. Visoke cene in neuspehi na Finskem, v Franciji, Veliki Britaniji in ZDA so sicer visoke ovire, povzročajo tudi nizko zaupanje javnosti.

So stresni testi, ki so sledili Fukušimi, dovolj veliko zagotovilo varnosti?

Jedrska elektrarna v Fukušimi je imela konstrukcijske napake, sicer se taka nesreča ne bi zgodila. Jedrske elektrarne so statistično sicer najvarnejša proizvodnja elektrike, tako po številu nesreč kot po številu žrtev. Veliko več ljudi umre pri običajnih operacijah kot pri pridobivanju premoga ali nafte. Žal pa imajo zagotovila jedrske industrije, da postajajo elektrarne čedalje bolj varne, v javnosti ravno nasproten učinek.

Blaž Samec

V industriji zdaj stavijo na male, modularne reaktorje, ki se jih da postaviti tudi pod zemljo.

Ta razvoj zveni zelo vabljivo. Elektrarno z močjo 100 megavatov zakopljete pod zemljo, deset let proizvaja elektriko in toploto brez posegov, potem vanjo pripelje tovornjak goriva in odpelje tovornjak izrabljenega goriva, ki gre v predelavo. Če to primerjate s pridobivanjem in uvozom nafte, je odgovor, kaj je bolj čisto, na dlani. Pri reaktorju ni onesnaženja zraka, cena elektrike in toplote je zelo stabilna in ugodna. A da se to lahko zgodi, bo treba spremeniti zakonodajo.

Mogoče pa tudi svetovno organizacijo. Nekatere države smejo imeti jedrske elektrarne, druge ne. Verjetno bi morali pripraviti načrt za svet, sončne elektrarne postaviti tja, kjer je največ sonca, vetrne tja, kjer je največ vetra, hidroelektrarne tja, kje je najmanj škode.

Cilj ni 100-odstotno obnovljiva energija, cilj je zmanjšanje emisij, čisto okolje in varna ter cenovno dosegljiva elektrika. Vprašanje je zgolj, kako to doseči najhitreje in z najnižjimi stroški.

Zanimivo, da ste to rekli. Zdi se mi, da je to ravno smer, v katero gre svet. Zdaj vsaka država posebej pripravlja podnebno strategijo, industrija in dobavne verige pa so globalne, nikoli več ne bodo zgolj državno organizirane. To je resnično vznemirljiv čas, prvič v zgodovini nastaja veliko novih podjetij, tudi na jedrskem področju. V ZDA je že 60 startupov, ki izdelujejo vse vrste reaktorjev, tudi povsem majhne z enim ali dvema megavatoma moči, pa tudi srednje, z močmi med 200 in 400 megavati, ki se lahko postavijo pod zemljo. Novi reaktorji so precej drugačni od klasičnih, ki porabljajo veliko vode in proizvajajo veliko odvečnega materiala. Prihaja nova jedrska tehnologija, ki proizvaja elektriko in toploto za daljinsko ogrevanje. Ko govorimo o podnebnih spremembah, običajno razmišljamo le o energetiki, pozabljamo pa na ogrevanje svojih domov in promet, ki poleg avtomobilov in tovornjakov vključuje tudi ladje in letala. Veter in sonce bosta pri tem lahko le malo pomagala, fosilna goriva in lesno biomaso pri ogrevanju pa bi jedrska energija lahko zamenjala.

Svetovali ste britanski vladi, ki je prva sprejela podnebni zakon. Kaj se je spremenilo, videti je, da se ves svet obrača v desno, zgodil se je tudi brexit, okoljevarstvo pa je ožigosano kot levičarsko?

Podnebne spremembe so bile politično postavljene kot levičarska zadeva, še najbolj v ZDA. Prepričanje večine pa je bližje prepričanju plemena kot objektivnim dejstvom. Če greš do republikanca in mu rečeš, naj vendar pogleda ugotovitve podnebne znanosti, se bo čutil ogroženega, saj posegaš v njegovo identiteto, ki jo deli s svojim plemenom. Prepričani so, da znanost ni končna in da je moja prikrita namera uničiti kapitalizem. To je resničnost tega sveta. Je pa mogoče doseči obe strani. V Veliki Britaniji sem bila vključena v oblikovanje koalicije jedrske industrije in industrije tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije. Zanimivo je, da so na levi koalicijo sprejeli zaradi obnovljivih virov, na desni pa zaradi jedrske energije. Ta je bila v levo usmerjenih medijih prvič predstavljena v dobri luči, enako se je zgodilo obnovljivim virom v desno usmerjenih medijih. Vsa plemena smo tako spravili na isti krov. Če hočejo okoljski aktivisti na svojo stran pridobiti tudi politično desnico, naj vključijo jedrsko energijo na svoj seznam rešitev.

V Sloveniji so organizacije proti vsemu, Greenpeace pa je že vseskozi med glasnimi nasprotniki jedrske energije.

Zanimivo je, da je Greenpeace pozdravil našo nizkoogljično zavezo. Ko smo objavili svoje zaveze, so to objavili vsi mediji, Greenpeace pa je objavil, da pozdravlja pobudo. To seo doslej še ni zgodilo, da bi Greenpeace pozdravil pobudo, ki ima na prvi strani tudi znak jedrske energije. Menim sicer, da je to znak politične modrosti.

V ZDA se desni in levi niso zbližali, z Donaldom Trumpom in Elonom Muskom na drugi strani so se celo oddaljili.

To je bil res korak nazaj.

Trump?

Ja.

Pri nas politiki še vedno gradijo ceste.

Kako usklajeno z 20. stoletjem! Ima pa to svoj vzrok. Veliki infrastrukturni projekti, kot je ureditev železnice in podobno, trajajo dlje od enega mandata. Po drugi strani je cesto preprosteje zgraditi. Promet je sicer velika priložnost. Če nimaš viktorijanske železnice, lahko preskočiš v hitro železnico, neurejeno infrastrukturo pa urediš v sodobno in učinkovito za 21. stoletje, skratka preskočiš v sodobnost. V državah z manj prebivalci so ti preskoki hitrejši, zato imate veliko priložnost.

Lahko privabimo tudi nove pametne ljudi.

Res je lepo tu. Lahko bi pritegnili pametne ljudi, ki imajo radi naravo, visoko kakovost življenja, lepo arhitekturo. Že zdaj je impresivno, kako zelena je vaša proizvodnja elektrike. Zelo pomembno je, da to cenite, Slovenija je po ogljični intenzivnosti proizvodnje elektrike boljša od večine evropskih držav. Če se vidite kot podnebni voditelji –, prav bi bilo, da bi se –, bi se morali vprašati, kako graditi z osnove, ki jo že imate.

Kaj bi povedali slovenskim podjetjem in vladi?

Slovenija naj obdrži ostrino. Rada bi slišala, da se bo jedrska opcija v Sloveniji nadaljevala. Tudi avtomobilska industrija je velik kapital. Vidite, kam gre promet, spremembe bodo velike.

Evropa še ne ve, kam natanko umestiti jedrsko energijo.

Na Švedskem so se leta ukvarjali z vprašanjem, ali en nizkoogljični vir zamenjajo z drugim. Zdaj so se odločili, da bodo ohranili jedrsko energijo in gradili nove elektrarne na obnovljive vire, tudi za napajanje elektrificiranega prometa. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred kratkim umaknil zavezo Francije, da bo delež jedrske elektrike zmanjšala na 50 odstotkov. Z argumentom, da noče takega rezultata, kot ga dosega Nemčija. Temu pravim pogumno razumno voditeljstvo.