Bot, najboljši prijatelj v prihodnosti

Kaj so boti, zakaj se zanje zanimata Facebook in Microsoft in ali pomenijo konec aplikacij?
Fotografija: Chatbot Vid. FOTO: Delo
Odpri galerijo
Chatbot Vid. FOTO: Delo

Kakšno bo jutri vreme? Koliko stanejo ti čevlji? Mi lahko pomagaš pri sestavljanju jedilnika? Koliko je zrasla delnica Googla? Katere so glavne novice dneva?

Na takšna in drugačna vsakdanja vprašanja so nam že zdaj sposobni odgovarjati roboti, vendar ne tisti v fizični obliki, ampak tako imenovani boti (to je spletni ali www roboti). Gre za programe, gnane na umetno inteligenco, s katerim se pogovarjamo po komunikacijskih orodij, kot so Skype, Slack, Kik, Telegram ali Facebookov Messenger.
 

Kako delujejo


Boti najbolj zanimajo spletne trgovce in medije. Svoje imata, denimo, Wall Street Journal in CNN, spletni trgovec z oblekami Spring pa tudi ponudnik hitre prehrane Burger King in letalski prevoznik KLM.

Če uporabljamo Messenger, zadeva deluje tako, da naprej vzpostavimo stik s profilom podjetja ali organizacije. Bot nas vpraša, kako nam lahko pomaga, uporabnik pa nato s sporočili postavlja vprašanja in zahteve. Bot CNN nam lahko – če nas to zanima – predstavi najnovejše novice ali vremensko napoved. Bank of America bo svojim strankam omogočala pregled nad stanjem na računu in določene aktivnosti pri upravljanju računa. Eno od možnosti interakcije s tovrstno umetno inteligenco ponuja tudi ameriški 1-800-Flowers, ki po vsem svetu pošilja rože. Njihov bot nas vodi, usmerja in svetuje pri nakupu. V nasprotju s klasičnim spletnim nakupovanjem naj bi bili boti do uporabnika prijaznejši in hitrejši.
Klepetalni bot Vid. FOTO: Delo
Klepetalni bot Vid. FOTO: Delo

Možnosti za uporabo botov je sicer še veliko več in presegajo zgolj nakupovanje ter iskanje bolj ali manj trivialnih informacij. Zdravstveni bot, na primer, bi v prihodnosti pacientom lahko svetoval pri manjših obolenjih, težje primere pa samodejno poslal k zdravniku.
 

Aplikacije na enem mestu
 

Boti ali spletni roboti bodo, vsaj tako so prepričani njihovi največji zagovorniki, prej ali slej nadomestili aplikacije. To pomeni, da vam v prihodnosti ne bo treba odpreti, na primer, Uberjeve aplikacije, da bi naročili prevoz, ali pa na strani LPP preverili, kdaj pride naslednji avtobus, ampak boste vse to opravili na eni platformi za pošiljanje sporočil. Nekateri tuji start-upi, eden takih je kalifornijski Assist, že razvijajo bote, ki združujejo različne posamezne storitve, kot so priklic vozila, nakup kart in naročanje pri frizerju v en sam pogovor.

Med tehnološkimi velikani sta kot prva priložnosti, ki jih prinašajo boti, zaznala Microsoft in Facebook. Oba sta začela pospešeno razvijati platforme, na katerih podjetjem omogočajo, da namestijo svoje bote, ki komunicirajo neposredno z morebitnimi kupci. Od aprila letos, ko je Facebook odprl svojo messenger platformo, so razvijalci nanjo uvrstili že okoli 11.000 botov. Seveda Facebook že išče načine, kako bo iz vsega skupaj tudi dobro zaslužil. Pri upravljavcu največjega družbenega omrežja na svetu testirajo predvsem možnosti oglaševanja. Bot bi namesto podjetij uporabnikom poslal promocijsko sporočilo s ponudbo, ki bi jih utegnila zanimati, Facebook pa bi to zaračunal podjetjem.
 

Prihodnost je v hitri komunikaciji


Čas za bote oziroma novo evolucijo uporabe pametnih naprav je več kot primeren – trg aplikacij namreč postaja vse bolj nasičen in nedobičkonosen. Dvajset najuspešnejših razvijalcev aplikacij, na primer, pobere kar polovico vseh prihodkov v Applovi app trgovini. Medtem pa rešitve za hitro komuniciranje rastejo in pridobivajo uporabnike. Več kot 2,5 milijarde ljudi po vsem svetu ima na svojih telefonih nameščeno vsaj eno aplikacijo za izmenjavo sporočil. V nekaj letih bi ta številka presegla 3,6 milijarde ljudi, kar pomeni skoraj polovico človeštva, napovedujejo raziskovalci v podjetju Activate. Veliko najstnikov že zdaj porabi več časa za pošiljanje sporočil kot za brskanje po družbenih omrežjih. Povprečen uporabnik Whatsapp aplikacijo, denimo, uporablja okoli 200 minut na teden.
Klepetalni bot Vid. FOTO: Delo
Klepetalni bot Vid. FOTO: Delo

Tudi razvoj aplikacij in njihovo trženje je vse dražje, uporabniki pa imamo dovolj številnih aplikacij na telefonih, ki jih med sabo ne moremo povezati. Boti so po drugi strani bolj preprosti za uporabo, so namreč nekakšne »nevidne aplikacije«. Namestitev traja nekaj sekund, preklop med boti ne zahteva klikanja in čakanja po različnih aplikacijah, poleg tega je komunikacija z botom lahko zanimivejša kot z resnično osebo z oddelka za pomoč uporabnikom kakšne banke ali letalske družbe.
 

Microsoft se je opekel med prvimi


Razvoj botov za množično uporabo še ni dovršen. Potrebnega bo še veliko preizkušanja in iskanja najboljših rešitev. Vprašanje je tudi, ali nam tehnologija omogoča razvoj dovolj dobrih botov. Microsoft se je že opekel. Njihov prvi javni eksperiment z botom se je namreč hudo ponesrečil. Na Twitterju so nastavili bota ženskega spola in ga imenovali Tay. Uporabniki Twitterja so ji postavljali vprašanja in prejemali komentarje, a je zaradi nekaterih nagajivih uporabnikov Tay po 12 urah postala rastistka in fanatična podpornica ameriškega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Microsoft je Tay ukinil in se javno opravičil.

Pomislekov je še kar nekaj; ali bodo ljudje sploh sprejeli svoje nove umetne služabnike? Jim bodo zaupali finance, čeprav zgolj pri plačevanju računa za pico? Številni se tudi sprašujejo, kakšen bo njihov vpliv na trg delovne sile. Z vzponom botov potrebe po oddelkih za pomoč uporabnikom in klicnih centrov ne bi bilo več. To pa pomeni, da bi milijoni – predvsem iz držav v razvoju – zelo verjetno izgubili svoje službe.

Nekaj je medtem gotovo: boti se zdijo kot najočitnejša evolucija aplikacij, a je njihov razvoj še v povojih. Pri najzahtevnejših nalogah in pogovorih tako še nekaj časa ne bodo zmogli nadomestiti »dobrega, starega« človeka.

Več iz rubrike