Bodo nekatere službe pristale na smetišču zgodovine?

Robotika je gotovo ena najhitreje razvijajočih se in rastočih tehnoloških panog. Potrebe po robotih so v sodobnem svetu vse večje, čeprav se jih večina uporablja predvsem v industriji. Pravzaprav so v uporabi že povsod: v hišah, podjetjih, kmetijstvu, avtomobilski in drugi industriji. Če so bili še pred nekaj desetletji znanstvena fantastika, je zdaj že nekaj povsem običajnega videti robota, ki kosi travo, zlaga nogavice ali nam pripravi zajtrk.

Prav v času, ko so slovenski osnovnošolci in dijaki izbirali med šolami, kjer se bodo izobraževali za svoj poklic, je v Veliki Britaniji veliko zanimanja vzbudila nova raziskava o vse večji navzočnosti robotov na delovnih mestih.

Če je doslej veljalo, da se morajo robotizacije bati predvsem proizvodni delavci, tokratna raziskava kaže, da bodo njene posledice čutili tudi delavci javnega sektorja. Skupina strokovnjakov portala Reform je opravila raziskavo, ki je pokazala, da bodo v Veliki Britaniji roboti v prihodnjih 15 letih nadomestili približno 250.000 javnih uslužbencev.

Za okencem na uradu odslej – robot

To naj bi bila dobra novica predvsem za javne finance, ugotavljajo avtorji študije. Po tem scenariju naj bi umetna inteligenca nadomestila ljudi, ki delajo v administraciji pa tudi v zdravstvu, kjer naj bi bili roboti do leta 2030 sposobni izvajati rutinske posege in nekatere preglede. Z vsem tem naj bi v britanski javni blagajni prihranili neverjetnih štiri milijarde funtov na leto, še ugotavljajo v možganskem trustu Reform.

Manj dobra novica pa je to za delavce – torej predvsem tiste v javnem sektorju. Britanski Reform je v raziskavi precej jasno sporočil, naj javni uslužbenci v luči prihodnosti, ki že močno trka na vrata, postanejo bolj fleksibilni in se sprijaznijo z gospodarstvom, v katerem človek ne bo imel le klasične zaposlitve, z delovnikom od devete do sedemnajste ure, ampak si bo moral z uvedbo robotizacije denar služiti z opravljanjem različnih novih del. Javnim uslužbencem tako že zdaj predlagajo, naj uporabljajo spletne platforme za iskanje dodatnega dela, s katerim bi nadomestili izpad dohodka zaradi zmanjšanega obsega dela na primarnem delovnem mestu.

Britanske sindikate pa je najbolj razjezila opazka raziskovalcev, da bo tudi javni sektor postal »nova prevozna storitev Uber« in da bodo tudi delavci v njem zelo verjetno morali čakati na poziv za delo.

Raziskovalci še predvidevajo, da bi lahko roboti zamenjali tako delavce, ki opravljajo rutinske naloge, kot tudi vodje, ki skrbijo za strateške odločitve. »Dvajset odstotkov javnih uslužbencev opravlja miselno delo. Namesto njih bodo roboti uporabljali analizo podatkov, identificirali vzorce in tako optimizirali delovni proces, delitev dela ter poskrbeli za večjo učinkovitost sistema.«

Reuters

Javno zdravstvo na primer naj bi se v takšnem svetu lahko osredotočilo na zahtevnejše primere, zmanjšalo se bo število nenujnih hospitalizacij. Britansko javno zdravstvo in druge urgentne službe že zdaj uporabljajo analizo podatkov za določanje območij, kjer so največja tveganja za, denimo, požare ali oborožene rope, kar omogoča, da na ta območja že v osnovi razporejajo več reševalcev, policistov ali drugih javnih uslužbencev.

V prihodnosti pa naj bi sistem deloval podobno kot zdaj gostinstvo ali kmetijstvo, kjer se količina dela prilagaja sezonskemu povpraševanju in zahtevam, pri čemer je število delavcev odvisno od količine dela in ne obratno.

Delovna mesta, na katerih človek ostane od prvega delovnega dne do upokojitve, postajajo preteklost, fleksibilen trg dela pa bo v prihodnje zahteval iznajdljivost, prilagodljivost in neprestano učenje.

Avtorji študije javnemu sektorju še priporočajo, da se začne vse bolj organizirati kot zasebni sektor, da si posamezni sektorji in ustanove delijo kuhinjo, avtomobile in druge potrebne pripomočke. Prav tako ga pozivajo, naj zaobjame inovacije pri organizaciji dela in tipih zaposlovanja, kot se to dogaja v zasebnem sektorju.

Napoveduje se tudi sprememba v profilu zaposlenih v javnem sektorju. Delavci bodo morali ob uvedbi robotov postati fleksibilnejši, s tem pa bi se javni sektor odprl tudi mlajši delovni sili. Po britanskih statistikah namreč zdaj njihov javni sektor zaposluje trikrat manj starih do 24 let kot zasebni sektor.

Soavtor raziskave Alexander Hitchcock priznava, da takšne napovedi ljudi najbrž res plašijo, zato jih mora država zelo spretno pripraviti na čas, ko bodo nekatera delovna mesta ugasnila. Kljub temu pa meni, da bi robotizacija dolgoročno vplivala predvsem na izboljšanje javne uprave, ki bi z njo ponujala kakovostnejše storitve.

A čeprav roboti »ogrožajo« naše službe, nas lahko nadomestijo tam, kjer smo najbolj ranljivi. Vse kaže, da nas bodo lahko nadomestili tudi na občutljivem področju osebnih financ.

V zadnjem času je namreč vse več govora o robotskih finančnih svetovalcih. Zanje naj bi bilo značilno, da so vnaprej programirani in se, drugače kot mi, ne morejo čustveno odzvati na neko izredno dogajanje, saj se strogo ravnajo po vnaprej določenih zakonitostih, ki so ključne za uspeh naših osebnih financ. Če bi tako na primer želeli predčasno prodati borzne naložbe, ker bi želeli kupiti nov avtomobil, vam robot tega ne bi pustil, saj bi že pred nakupom naložbe jasno in natančno določili pogoje, pod katerimi vam robot takšno prodajo dovoli. Kot še zatrjujejo snovalci robotskih finančnih svetovalcev, naj bi se korenito izboljšala tudi plačilna disciplina, saj naj bi finančni roboti izvajali transakcije po vnaprej določenih pravilih, brez manipulacij in iskanja bližnjic, kot to radi počnejo ljudje brez omejitev.

Avstralska družba Fastbrick Robotics je razvila robota, ki lahko v eni uri položi tisoč standardnih opek. Za isto delo potrebujeta dva zidarja skoraj ves dan.

Roboti za zdaj niso tako razviti, da bi bili samostojni, tako da še vedno potrebujejo pomoč in nadzor živih bitij. Zanimiv je na primer podatek, da že zdaj kar 70 odstotkov vseh transakcij na ameriških delniških trgih opravijo računalniki z vnaprej programiranimi algoritmi. Na borzah dandanes trgujejo izjemno hitri računalniki, ki, merjeno v milisekundah, ločijo dobre od najboljših trgovcev na svetu. Ravno hitrost na koncu odloča o tem, kdo iz igre izide kot zmagovalec in z velikim zaslužkom.

Da obstaja razlika med prihodnostjo, o kakršni so prepričani strokovnjaki, in prihodnostjo, ki jo pričakujejo ljudje, kaže podatek študije iz ZDA, po kateri je kar 80 odstotkov ljudi prepričanih, da roboti ne bodo prevzeli njihovega dela, ker delajo na delovnih mestih, kjer so ljudje nenadomestljivi. Morda bi bilo dobro, da premislijo še enkrat, opozarjajo strokovnjaki.

Tako se je namreč že pokazalo, da niso potrebni niti natakarji, pa čeprav na drugi strani študije kažejo, da imamo ljudje še vedno raje živega natakarja kot robotskega. Kljub temu je po njih posegel na primer McDonald’s. Čeprav se njihova newyorška restavracija na vogalu Tretje avenije in 58. ulice navzven ne razlikuje od drugih njihovih poslovalnic, je tamkajšnji slogan »ustvarite si lasten okus«. Tam si lačen kupec hamburger naroči pri avtomatu in ni nujno, da v restavraciji sploh pride v stik s človekom, ki je tam zaposlen. McDonald'sovi avtomati so priljubljeni tudi v drugih zveznih državah, kjer so podaljšana roka osebja, in čeprav uradna številka o tem, koliko zaposlenih so nadomestili, ni znana, nekateri analitiki menijo, da so v priljubljeni verigi s hitro hrano odnesli kar nekaj služb.

Reuters

Seveda pa roboti ne prihajajo le v gostinstvo. Avstralska družba Fastbrick Robotics je razvila robota, ki lahko v eni uri položi tisoč standardnih opek. Za isto delo potrebujeta dva zidarja skoraj ves dan. In kaj bo izbral delodajalec – robota, ki opravi delo v eni uri, ali dva delavca, ki za to potrebujeta skoraj ves dan? Odgovor je na dlani ...

Leta 2015 je zagonsko podjetje Simbe Robotics predstavilo robota, ki samostojno deluje v supermarketu. Sprehaja se med kupci, ureja police, nanje zlaga izdelke, jih označi s ceno in skrbi, da je v trgovini vse, kot mora biti.

Švedski proizvajalec kmetijske opreme DeLaval International pa je, denimo, napovedal, da bodo na več farmah namestili molzne robote, ki bodo molzli krave in skrbeli za kakovostno obdelavo mleka.

Kaj pa Slovenija? Na svetu naj bi bilo že več kot milijon robotov, pri nas jih je po podatkih fakultete za elektrotehniko več kot tisoč. Že leta 2013 so Gorenjske lekarne z lekarniškim robotom, ki skrbi za skladiščenje in prenos zdravil, opremile poslovalnico v Radovljici in izkazalo se je, da je zelo dobrodošla pomoč.

Roboti naj bi odnesli približno polovico delovnih mest

V revnih državah naj bi roboti odnesli približno polovico delovnih mest in tako še prilili olje na ogenj migracij. Kako hitro napreduje trend robotizacije, kažejo podatki združenja Robotics Industries Association (RIA), ki je eno največjih tovrstnih združenj v Ameriki. Samo lani naj bi proizvajalci robotov v ZDA prodali skoraj 15.000 robotov, v vrednosti okoli 800 milijonov dolarjev, kupci pa so bila podjetja po svetu. Po neuradnih podatkih jih po ameriških tovarnah zdaj nameščajo približno 265.000, kar ZDA po številu operativnih robotov postavlja na tretje mesto, takoj za Japonsko in Kitajsko.

250.000 javnih uslužbencev bodo v prihodnjih 15 letih v VB nadomestili roboti

Svetovni ekonomski forum sicer napoveduje, da bo do leta 2020 zaradi robotov v 15 najrazvitejših državah sveta izginilo pet milijonov delovnih mest. A najslabše naj bi jo v robotiziranem svetu odnesle najrevnejše države, saj naj bi roboti v proizvodnih tovarnah v Kambodži, Indoneziji, na Filipinih, Tajskem in v Vietnamu odnesli kar 137 milijonov delovnih mest ali 56 odstotkov vseh razpoložljivih, s tem pa bi te manj napredne države znova pahnili v veliko revščino.

Po drugi strani pa naj bi prihod robotov odprl nekatera nova delovna mesta. Analitiki menijo, da bo do leta 2019 več kot tretjina svetovnih vodilnih podjetij zaposlovala vodjo robotov, vlade po svetu pa bodo morale sestaviti novo zakonodajo, ki bo posegala na področje varnosti in zasebnosti delavcev, ki si bodo delovno okolje delili z roboti.

Do leta 2020 naj bi se plače v sektorju robotike povišale za približno 60 odstotkov, kljub temu pa naj bi tretjina prostih delovnih mest v robotiki ostala praznih – zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljene delovne sile. Ker se z vse večjo robotizacijo napoveduje izguba milijonov delovnih mest, je seveda na mestu misel, da je zdaj na potezi predvsem izobraževalni sektor, ki mora prihodnjo delovno silo pripraviti na obdobje robotov.