Bo slovensko gospodarstvo okrevalo brez služb
O

Število brezposelnih se bo povečalo za petino. Povečalo se bo tudi število delovnih ur na zaposlenega.
 
Fotografija: 10. maja je bilo po neuradnih dnevnih podatkih ZRSZ brezposlenih 89.635 oseb. FOTO: Matej Družnik / DELO
10. maja je bilo po neuradnih dnevnih podatkih ZRSZ brezposlenih 89.635 oseb. FOTO: Matej Družnik / DELO

Gospodarske posledice koronavirusa se v dveh ključnih točkah razlikujejo od posledic iz prejšnjih kriz. Ena je katastrofalno upadanje zaposlenosti v zelo kratkem času, druga pa je neverjetno hitra digitalna transformacija, ki je spremenila način kako družba deluje in troši denar.

V tej novi digitalni pokrajini, pa tudi ob vsesplošni preusmeritvi na delo od doma, so oživitev e-trgovanja in celo zagotavljanje zdravstvenega varstva na daljavo postali del vsakdanjega življenja. Zasluge za hitro digitalizacijo pa pripadajo predvsem prihodu virusa covid-19.

Odpravljanje karanten bo verjetno del te digitalne preobrazbe ukinilo, vendar ne v celoti. Nepredstavljiv obseg posledic pandemije, bo dolgo vplival na raven zaposlenosti, tudi ko se bodo gospodarstva začela obnavljati.

Šibka rast zaposlovanja je bila ključna značilnost prejšnjih oživitev gospodarstva – pojav, ki ga ekonomisti imenujejo »okrevanje brez služb«. V ZDA je po svetovni finančni krizi leta 2008 trajalo šest let, da se je zaposlitev vrnila na točko pred recesijo. Za recesijo iz leta 1991 (po zalivski vojni) in leta 2001 (pok dotcom mehurčka) so bile prav tako značilne dolgotrajne visoke stopnje brezposelnosti, ki so imele ogromne gospodarske in socialne posledice.

Evropa je po letu 2008 doživela še bolj dramatičen učinek na zaposlovanje. EU je namreč potrebovala 11 let, da se je vrnila na 6,7-odstotno predkrizno raven brezposelnosti.

V Sloveniji se je registrirana brezposelnost od sredine marca začela izraziteje krepiti. »Povečal se je predvsem priliv oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov,« razlaga UMAR.

Konec aprila je bilo registriranih brezposelnih 88.648 oseb oziroma 19,9 odstotka več kot leto prej in 14,4 odstotka več kot februarja 2020 - pred epidemijo. 10. maja jih je bilo po neuradnih dnevnih podatkih ZRSZ 89.635.

Registracija brezposelnih oseb, april - maj 2020. VIR: ZRSZ
Registracija brezposelnih oseb, april - maj 2020. VIR: ZRSZ


»Ocenjujemo, da se bo po odpravi omejevalnih ukrepov v drugi polovici leta najprej povečalo število delovnih ur na zaposlenega, število zaposlenih pa bi se lahko pričelo zelo postopoma povečevati šele prihodnje leto,« zaključuje UMAR.
 

Okrevanje brez služb

Preprosto povedano, okrevanje brez služb povzroča mešanica globalizacije in digitalizacije. Delovna mesta v proizvodnji prehajajo iz naprednih gospodarstev v destinacije, ki ponujajo poceni delovno silo, tehnološki napredek pa jo celo nadomešča.
Širok obseg digitalne transformacije, ki jo povzroča koronavirus, bo verjetno povzročil okrevanje brez večjega števila novih delovnih mest - kot v preteklosti.

Države so tako soočene s težko nalogo. Oblikovati je potrebno politiko, ki bo preprečila te neugodne učinke. Izdelati je potrebno načrt, ki bo obrnil krčenje gospodarske dejavnosti v drugo smer, izboljšal neenakost dohodka (ali ga vsaj ne bo poslabšal) in zmanjšal vpliv na javni dolg.



Glede zadnje točke je potrebno omeniti, da se v Sloveniji napoveduje, da se bo javni dolg letos povečal s 66,1 odstotka na 83,7 odstotka BDP, čeprav nekateri menijo, da bo višji.

Nedavna raziskava Univerze v Oxfordu, ki jo je objavil dr. Dawid Trzeciakiewicz je pokazala, da med temi tremi cilji obstajajo kompromisi. Na primer, politika, ki spodbuja gospodarstvo in zmanjšuje državni dolg, pogosto koristi lastnikom podjetij na (relativen) račun delavcev. Toda politika, ki pomaga revnejšim v družbi, ima manjši vpliv na javni dolg, saj ta gospodinjstva plačujejo manj davka.

Raziskava ugotavlja tudi, da sta višja poraba in nižji davki še posebej učinkoviti v upadu gospodarske rasti. To pa zato, ker gospodinjstva ponavadi porabijo dodaten zaslužek in pomagajo gospodarstvu do hitrejšega okrevanja.

Na splošno naj bi torej najpomembnejši vpliv na gospodarstvo in zaposlovanje prinesla popolna strukturna reforma davčne in potrošniške politike.
 
 

Več iz rubrike

ikonomija

Je prišel čas, da Volkswagen, Mercedes-Benz, BMW, Porsche in Audi postanejo pre…

Nemške avtomobile, ki so veljali za »das Auto«, ogrožajo izdelki kalifornijskih in kitajskih podjetnikov.

ikonomija

Digitalna Slovenija v številkah

Statistični podatki razkrivajo, da se s pomočjo tehnologije zmanjšuje neenakost in povečuje kakovostno izobraževanje. Tehnološki napredek bi lahko v naslednjih 10 letih premostil digitalni razkorak i…

ikonomija

Kako izgledajo banke prihodnosti

Vodilni v panogi bodo razvili podrobno razumevanje o profilu in obnašanju svojih strank. Bank bo manj. Denar bo digitalen in bolj demokratičen.

ikonomija

Nov razpis za vzpostavitev brezžičnih Wi-Fi točk na javnih mestih

Odprl se bo četrti evropski javni razpis za pridobitev bonov za vzpostavitev brezžičnih Wi-Fi točk na javnih mestih. Razpis bo potekal po sistemu »kdor prej pride, prej melje«.

Komentarji: