Bo s pravilnikom prišla epidemija poklicnih bolezni?

Delavci predstavljajo polovico populacije v EU in so glavna gonilna sila gospodarskega in družbenega razvoja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa jih na leto zaradi poklicnih bolezni umre več kot 300.000. Slovenski delavci niso izjema. V primerjavi z državami Evropske unije imajo naši nadpovprečno veliko zdravstvenih težav, o čemer pričajo podatki o deležih in dnevih bolniške odsotnosti. Evropska komisija in OECD sta nas pred dvema letoma opozorili na pretirano odsotnost z dela pri starejših delavcih, saj so bili ti zaradi bolezni v enem letu odsotni kar 20 dni, medtem ko je bilo povprečje v opazovanih državah osem dni.

Cena odsotnosti za gospodarstvo

Britanska služba za zdravje in varnost pri delu (HSE) je ocenila, da je v letih 2013 in 2014 za katero od oblik poklicne bolezni trpelo dva milijona delavcev. Od teh jih je 13.000 umrlo za rakom pljuč ali drugimi pljučnimi boleznimi, 1,2 milijona pa se je zaradi narave dela zdravje poslabšalo. To se je poznalo tudi v gospodarstvu – v povprečju je bil delavec na bolniški 20 dni, Britanci pa so izgubili 23,5 milijona delovnih dni. V letih 2012 in 2013 so zaradi bolezni izgubili tudi 14,2 milijarde funtov. V Sloveniji smo po podatkih portala Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) leta 2016 zaradi bolniških odsotnosti izgubili 12.279.198 delovnih dni, kar je več kot leto prej. V povprečju smo izgubili 14,5 delovnega dneva na zaposlenega.

V Sloveniji smo leta 2015 zaradi bolniških odsotnosti izgubili 9.836.115 delovnih dni. V bolniškem staležu je bilo v povprečju vsak delovni dan približno 37.000 delavcev ali 4,56 odstotka delovno aktivnega prebivalstva

Od januarja do junija 2017 je bilo izmed vseh delovno aktivnih na dan okoli 4,7 odstotka zaposlenih v bolniškem staležu, kažejo podatki NIJZ. Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) so nadomestila plače leta 2016 stala 285.308.173 milijona evrov. To je skoraj 16 odstotkov več kot leta 2015. Stroški poklicnih bolezni so visoki, zato mnoge evropske države sprejemajo preventivne ukrepe, prav tako so sprejele pravilnike poklicnih bolezni. Te pripravlja tudi Slovenija, a kot je na nedavni novinarski konferenci opozoril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, bi lahko predlog obremenil naše malo gospodarstvo. »Samo za primer naj povem, da so na seznamu iz pravilnika tudi bolezni kot posledica elektromagnetna sevanja, bolezni gibal, različna mišična obolenja, o katerih pa vsi vemo, da ne nastanejo le kot posledica nekega delovnega okolja. Zato je nepošteno, da želi ministrstvo pravilnik, ki je po vsej verjetnosti tudi ustavno sporen, saj vsebuje tudi nekaj določil, ki sodijo v zakon in ne v podzakonski akt, spraviti v življenje skozi zadnja vrata,« je bil oster Meh. Na seznamu so po njegovih besedah tudi bolezni, ki jih povzročajo rakotvorne snovi. »Pravilnik torej lahko zajema vse oblike raka,« je poudaril Meh.

Bojazen pred odškodninskimi zahtevki

Pravilnik o poklicnih boleznih, ki je še v usklajevanju, bo zaposlenemu omogočil, da lahko sproži postopek ugotavljanja poklicne bolezni. »Če bi komisija ugotovila, da gre za poklicno bolezen, bi delavec lahko vložil odškodninski in regresni zahtevek,« je pojasnil Meh.

Ob večletni izpostavljenosti varilnim dimom in varilnim plinom se poveča tveganje za pljučno fibrozo.

»Regresni zahtevek pomeni, da mora mali obrtnik z dvema zaposlenima do smrti odplačevati škodo delavcu, ki je pri njem zbolel. Tudi iz svoje pokojnine. Kdo si bo sploh še upal koga zaposliti? Upam, da ta pravilnik ne bo sprejet,« je dodal obrtnik leta Bojan Železnik. Meh je prepričan, da bi takšen pravilnik lahko obremenil slovensko gospodarstvo, še posebej malo. Niti za primer regresnih zahtevkov niti za primer poklicnih bolezni se namreč ni mogoče zavarovati, je dejal. Dodal je, da niso proti ustrezni ureditvi tega področja, a bi morali to ustrezno urediti z zdravstveno zakonodajo. Obstaja bojazen in tveganje, da bo pravilnik prinesel več odškodninskih zahtevkov, če bo dokazana poklicna bolezen. »Zato predlagamo ustrezne varovalke,« je dejal Meh. Temu je pritrdil tudi direktor OZS Danijel Lamperger. Ta meni, da je treba s pravilnikom počakati, dokler ni urejena zdravstvena zakonodaja z varovalkami, ki govorijo, denimo, o regresnem zahtevku.

»Ali tisti, ki niso nikoli delali, nikoli ne zbolijo? Če je tako, potem je služba odgovorna za bolezen,« je pripomnil Železnik. »Ni delovnega mesta, na katerem v letih dela ne bi nastale okvare,« je dodal. Pri nas so najpogostejši vzrok za odsotnost z dela poškodbe pri delu in zunaj dela, prednjačijo pa mišično-kostne bolezni. Težave z mišicami, kostmi ali vezivnim tkivom v posamezni delovni organizaciji naj bi imela približno petina zaposlenih. Največ delavcev pa ima težave s hrbtenico.

Reuters

Manjkajo definicije

Pomisleke glede novega pravilnika ima tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetništva in gostinec Drago Delalut. Poudaril je, da niso proti njegovemu sprejetju, ampak da »želimo pravilnik, ki bo določil, kaj je poklicna bolezen in od kod izvira«. »Tudi v gostinstvu so možne poklicne bolezni, vendar je treba jasno definirati, kaj poklicna bolezen je, kdaj nastane in kako ter kako jo preprečiti,« je dejal. »Pravilnik, ki ga imamo pred sabo, ni tak,« je opomnil.

Igor Antauer, član evropskega svetovalnega telesa Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu: kolegi iz tujine so nas opozarjali, naj bomo pri sprejemanju pravilnika zelo previdni – Naj dobro izdelamo korelacije, saj bomo imeli sicer veliko vetra in malo koristi ali celo škodo.

Igor Antauer, ki je tudi član evropskega svetovalnega telesa evropske komisije za varnost in zdravje pri delu, nam je povedal, da so ga kolegi iz tujine opozarjali, naj bomo pri sprejemanju pravilnika zelo previdni: »Dobro moramo izdelati korelacije, saj bomo imeli sicer veliko vetra in malo koristi ali celo škodo.« Dejal je, da ima dodelane pravilnike osem držav v EU, med njimi pa so pravilnik zelo sofisticirali Francozi, tudi Nemci imajo dobro urejeno zakonodajo. »Mi ne zanikamo poklicnih bolezni, ampak težave nastanejo pri vzrokih. Recimo poklicna bolezen frizerke z alergijo kože – to je lahko bolezen. Ampak v tem primeru bi lahko delala z rokavicami, še bolje pa bi bilo, če pripravek, ki ga da na lase, ne bi povzročal alergij.« Antauer, ki je tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je povedal, da so Francozi in Nemci izdelali natančne korelacije, katera poklicna bolezen je s čim povezana.

Kako imajo to urejeno v tujini

Nemčija je že pred desetletji prepoznala nekatere poklicne bolezni, leta 2010 pa je pravilnik prilagodila evropski direktivi. Med letoma 2008 in 2012 so posebno pozornost posvetili preprečevanju kožnih poklicnih bolezni in mišično-kostnih bolezni – vsaka tri leta namreč intenzivno izvajajo od dva do štiri programe za preprečevanje poklicnih bolezni. Na seznamu teh so od leta 2009 tudi asteoartritis kolena, ki izvira iz dolgotrajnega klečanja ali 1300 ur obremenjevanja kolena; krvne bolezni – hematopoetskih in limfnih sistemov, ki jih povzroča benzen – in pljučni rak (ki ga povzročajo policiklični aromatski ogljikovodiki, če obstaja dokaz o izpostavljenosti kumulativnemu odmerku najmanj 100 benzo(a)pirena več let; rak, ki ga povzroča azbest; in pljučna fibroza, ki lahko nastane ob večletni izpostavljenosti varilnim dimom in varilnim plinom), je razbrati iz gradiva nemškega zveznega inštituta za poklicno zdravje in varnost (Baua). Na seznamu je tudi levkemija, ki jo povzročajo 3-butadien in policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), rak jajčnikov zaradi azbestoze ter laringalni rak, ki ga povzročajo PAO.

V Nemčiji je na seznamu tudi asteoartritis kolena, ki je posledica dolgotrajnega klečanja.

Jasno so določeni tudi postopki, s katerimi ugotavljajo, ali gre za poklicno bolezen ali za bolezen, ki ima izvor v poklicu, ki pa ni krivec za dotrajano zdravje. Nemčija za preprečitev poklicnih bolezni od delodajalcev zahteva redne zdravniške preglede, posebne zdravniške preglede za delavce tveganih poklicev, pregled po daljši bolniški odsotnosti … Leta 2016 so pregledali 80.029 primerov, poklicno bolezen so prepoznali v 20.539 primerih, kar je 22-odstotni porast v primerjavi z letom 2015. V nekaj več kot 5000 primerih so osebi odobrili invalidsko upokojitev, v 19.517 primerih so sicer potrdili, da bolezen izvira iz poklica, a niso odobrili invalidske upokojitve. Poleg tega imajo v Nemčiji tudi zavarovalnice, ki podjetju zvišajo premije, če so zaposleni pogosto bolniško odsotni ali če je veliko primerov poklicnih bolezni.

Reuters

Da so poklicne bolezni resne, se zavedajo tudi v Veliki Britaniji, a priznavajo, da jih je težje odkriti, kot, denimo, ali ima podjetje vzpostavljene vse mehanizme za varnost pri delu. Včasih neposredne povezave med delovnim mestom in poklicno boleznijo ni mogoče določiti, zato so se na Otoku osredotočili na respiratorne poklicne bolezni in raka. Na seznamu poklicnih bolezni Službe za zdravje in varnost (HSE) pri delu so tudi poklicni dermatitis, bolezni, povezane z azbestom, okvara sluha, sindrom tresenja rok, mišično-kostne bolezni in stres. Za stresom, depresijo in anksioznostjo je po podatkih HSE na Otoku lani izmed 516.000 novih primerov trpelo 46 odstotkov delavcev, 31 odstotkov se jih je spopadalo z mišično-kostnimi boleznimi. Kljub temu pa Velika Britanija nima pravne zakonodaje, ki bi delodajalcem naročala spremljanje in preprečevanje poklicnih bolezni, je v zdravstvenem zborniku BMJ zapisala zdravnica Anne Raynal. »Zakon o zdravju in varnosti pri delu iz leta 1974 pravi, da je to dolžnost delodajalca, a je le minimalno uveljavljen,« je dodala.

Katere poklicne bolezni bo vseboval novi pravilnik, nam na OZS niso povedali. Na ministrstvu za zdravje pa obrtnike mirijo, da predlog pravilnika, ki naj bi ga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta predvidoma sredi meseca dokončno uskladili s socialnimi partnerji, ne prinaša dodatnih finančnih obremenitev za delodajalce. Pač pa bo v Sloveniji prvič omogočil spremljanje in ugotavljanje poklicnih bolezni, s čimer se bo država »umestila na zemljevid evropskih držav, ki to že počno«, je še isti dan po sklicani tiskovni konferenci v izjavi za javnost povedala direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu Mojca Gobec. Poudarila je, da pravilnik posnema rešitve, ki jih imajo tudi druge evropske države: »Vse evropske države prepoznavajo poklicne bolezni.« Na vprašanje, po katerih so se zgledovali pri pripravi pravilnika, pa je odvrnila: »Vse evropske države tako ali drugače prepoznavajo poklicne bolezni, pregledali smo številne prakse in vključili tiste, ki bi v slovenskem prostoru najbolje delovale.« Po sprejetju pravilnika bo lahko preventiva na delovnem mestu, ki bo zagotavljala čim manjša tveganja za poklicne bolezni, bolj učinkovita, je dodala Gobčeva. Pravilnik bo ne nazadnje opredelil pregleden postopek ugotavljanja, ali gre za poklicno bolezen ali ne, pri čemer bodo uporabljeni strokovni in mednarodno primerljivi kriteriji, je še dejala.

Na pomisleke obrtnikov na ministrstvu pojasnjujejo tudi, da veljavna zakonodaja tistim, ki imajo poklicno bolezen, že zdaj daje pravico do 100-odstotnega bolniškega nadomestila. Če pa se invalidsko upokojijo, imajo pravico do drugačne odmere invalidske pokojnine.