Bo kmalu konec start-up pravljice? Kje pa!

Odstotek sveže zagnanih podjetij se je v zadnjih 30 letih znižal s 14 odstotkov na 8 odstotkov med vsemi podjetji. Ameriški avtorji raziskave trdijo, da je to slaba novica, saj je rast takih podjetij pomemben način razporejanja kapitala in delovne sile. Start-upi so visokoproduktivne celice, ki prinašajo nove izdelke, več kapitala in delovnih mest, starejša in utečena podjetja pa so navadno nižje produktivne celice.

Po letu 2000 je položaj drugačen. Večina start-upov v nekaj letih propade, le peščici uspe. Primeri teh so Facebook, Uber in Airbnb, a to so le redke izjeme, ki nam dajejo izkrivljeno sliko uspešnosti na start-up sceni, saj imamo pred seboj dvojno slabo novico: manj novih podjetij z manjšim uspehom. Kaj je šlo narobe in kaj se lahko koristnega naučimo iz raziskave, smo vprašali dr. prof. Marka Jakliča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: »Start-upi niso moda, so nujnost za odpiranje novih delovnih mest in zviševanje dodane vrednosti. Moramo jih resno jemati, in sicer kot orodje za boljše zdravje ekonomije. Ameriško raziskavo poznam in menim, da nam daje poziv za večjo podporo novim zagonskim podjetjem in vzpostavitev regulatorjev, ki bodo pomagali k hitrejšemu in močnejšemu preboju. Če sem slikovit – tudi otrokom smo dolžni pomagati pri osvajanju novih znanj in veščin, če hočemo, da bodo kot odrasli pripomogli k boljši kondiciji družbe. Ta poziv pa je pomemben predvsem zato, ker se bo v prihajajoči četrti industrijski revoluciji gotovo uresničila napoved, to je, da bo 50 odstotkov starih podjetij propadlo, ker se jim ne bo uspelo prilagoditi novim okoliščinam. To pomeni, da bodo stara podjetja morala nadomestiti nova. Če jih v Sloveniji ne bomo imeli, in to takih, ki bodo globalno dobro pozicionirana, bomo imeli nizke plače in pokojnine. Kakšna in kako močna bodo ta podjetja, je odvisno večinoma od skupne podpore. Nekateri odhajajo v Silicijevo dolino in druge razvite poslovne ekosisteme, a se bodo nekateri tudi vrnili v domače okolje z novimi investicijami, če jim bo to le zagotavljalo dobre poslovne pogoje. In v tem primeru bomo govorili o »pametnem denarju«, ki prinaša tudi znanje in globalne poslovne vezi.