Bo Dunaju uspelo postati vroča točka za start-upe?

Avstrija ima 482 start-upov, 26 podjetniških inkubatorjev, 107 coworking prostorov, 40 investicijskih hiš in 86 svetovalnih. Njihova prednost je v tem, da so geografsko postavljeni v osrčje Evrope, jezik pa jim odpira vrata na nemški in švicarski trg, s čimer je to največji trg z enim jezikom v Evropi. Start-upi v Avstriji na leto ustvarijo približno dvajset milijard evrov prihodkov. Zagonska meka je glavno mesto Dunaj in tu se zdi, da ničesar ne prepuščajo naključju. Njihova strategija razvoja mesta je jasno določena in njej je podrejeno vse od raziskovanja do investiranja.

Gerhard Hirezi, direktor dunajske gospodarske agencije: »Ustaljena in finančno stabilna podjetja nam povedo, kakšni so njihovi izzivi ali cilji, mi pa nato za njih poiščemo manjša fleksibilna podjetja, ki zagotovijo rešitve.«

Letos se jim je tako po slabih petih letih truda uspelo uvrstiti na evropski zemljevid najprivlačnejših mest za ustanovitev zagonskega podjetja. Evropska start-up iniciativa je glede na anketo med ustanovitelji start-upov po vsej Evropi o tem, kje bi ustanovili podjetje, če bi znova začenjali svojo dejavnost, Dunaj uvrstila na deseto mesto. Mesto je leta 2015 v raziskave in razvoj vložilo 3,55 odstotka avstrijskega BDP, avstrijsko povprečje je sicer 3,07 odstotka, evropsko dva, slovensko pa je v omenjenem letu znašalo 2,4 odstotka BDP.

Gerhard Hirezi, direktor dunajske gospodarske agencije, je v pogovoru za Svet kapitala poudaril, da tako Avstrija kot Dunaj postavljata v ospredje raziskovanje in razvoj »ne po višini stroškov, ampak po višini kakovosti«. »Raziskovanje je podrejeno našemu glavnemu dokumentu, pametnemu mestu Dunaj, kjer je natančno zapisano, kje smo aktivni, katere stebre razvoja imamo in znotraj katerih trenutno potekajo raziskave. Znotraj teh stebrov potem vlada zelo velika svoboda za ideje in teme, kar pomeni, da naša agencija organizira natečaje na določeno temo, nanje pa povabimo podjetja, da predstavijo svoje predloge in projekte, ki bi jih rada uresničevala. Podjetja seznanimo z družbenopolitičnim izzivom in jih vprašamo, kako bi ona to rešila.«

Jože Suhadolnik

Povezovanje korporacij s startupi

Dunajska agencija pa deluje tudi v smeri povezovanja velikih podjetij z malimi, v kar pogosto vključijo tudi avstrijske univerze. »Ustaljena in finančno stabilna podjetja nam povedo, kakšni so njihovi izzivi ali cilji, mi pa nato za njih poiščemo manjša fleksibilna podjetja, ki zagotovijo rešitve,« nam razloži Hirezi. Rezultat je sodelovanje šestih večjih podjetij s kar osemdesetimi start-upi. »Recimo letališče Dunaj je želelo, da bi prtljago svojih potnikov lahko pripeljalo iz njihovih nastanitev na letališče, da ljudem ne bi bilo treba hoditi z njo skozi mesto do letališča. Za njih smo tako poiskali partnerja, ki je razvil rešitev in jo zdaj prodaja dunajskemu letališču. Za rečno pristanišče Dunaj, kjer stoji velik logistični center z več deset tisoč zabojniki, tovornimi ladjami in vlaki, pa smo poiskali podjetje, ki bo zdaj razvilo nov sistem usmerjanja logistike,« pojasnjuje direktor gospodarske agencije mesta Dunaj.

Trinajst milijonov nepovratnih sredstev

Avstrija za zagonska podjetja na leto nameni 50 milijonov evrov investicij, od tega Dunaj vanje v obliki nepovratnih sredstev investira od 10 do 13 milijonov na leto. »Sredstva podeljujemo po načelu, da mora podjetje polovico ali več od prejetega zagotoviti še samo. Torej, če nekomu damo 50.000 evrov, mora sam ali od zasebnega investitorja pridobiti še najmanj 50.000 evrov,« razloži Gabriele Tatzberger, pristojna za start-upe na dunajski gospodarski agenciji.

Izdelki, ki so sami sebi namen

Poleg nepovratnih sredstev zagonska podjetja lahko tam izkoristijo tudi druge ugodnosti, med drugim nižje stroške za plače in visok odstotek priznanih stroškov, ki so namenjeni za investicije itd. A Kirze poudarja, da je še vedno največja težava, »da podjetja razvijajo izdelke, ki so sicer čudoviti, a jih nihče ne kupuje, ker zanje preprosto ni trga«.

Velika podjetja končno spoznavajo, da se jim start-upov ni treba bati, ampak imajo od njih lahko koristi. Od njih se lahko učijo fleksibilnosti, manjša podjetja pa od večjih organiziranosti.

»Sebe tako vedno bolj vidimo kot tistega, ki svetuje start-upom, jih ozavešča in usmerja v profesionalizacijo. Torej, da jih opozorimo na pravne, finančne in organizacijske pasti, jih ozavestimo o pomembnosti poznavanja konkurence, da pripravijo poslovne načrte in raziskujejo ter opredeljujejo svoj trg, da bodo na njem enkrat lahko uspešni, in se ne le zanašali na investicijska sredstva.« Po besedah Hirezija pozornost namenjajo tudi tujim start-upom, saj si želijo, da bi se jih še več odločilo za sedež na Dunaju. Ponujajo jim start-up paket, ki izbranim dvanajstim podjetjem na leto omogoči brezplačno bivanje na Dunaju, pot, najem prostorov, brezplačna izobraževanja, svetovanja, vstop na konference ter mrežo kontaktov. »Želimo si, da bi se čim več podjetij odločilo prenesti sedež k nam, saj verjamemo, da Dunaj ponuja vse, kar podjetja potrebujejo.«

Jože Suhadolnik

Sedemstomilijonska investicija farmacevta

Da je to najverjetneje res, potrjuje tudi dejstvo, da je ena izmed vodilnih farmacevtskih družb Boehringer Ingelheim namesto Singapurja ali Dublina za sedež novega raziskovalnega inštituta molekularne patologije izbrala prav Dunaj. Sedemstomilijonska investicija v zgraditev in odprtje inštituta je največja investicija na Dunaju v zadnjih 40 letih in največja investicija družbe v vsej njeni zgodovini. Z njo se bo odprlo 500 novih delovnih mest in še nekaj sto dodatnih med gradnjo objekta. Z njihovim sodelovanjem in pomočjo pa bo mesto Dunaj odprlo tudi start-up prostore z laboratorijsko opremo – Startuplabs. Ta bo prišla prav tudi za zdaj še slovenskemu podjetju Animacel, ki trenutno na Dunaju izkorišča prednosti dvomesečnega bivanja in raziskuje možnosti selitve k sosedom (več v okvirčku).

V ospredju strategije Dunaja je tudi pomembnost usmerjanja, svetovanja, izobraževanja in povezovanja zagonskih podjetij s korporacijami in investitorji.

Visokoleteči WeXelerate

Zgled takšnega sodelovanja je nastajajoči WeXelerate, ki bo z 8000 kvadratnimi metri eden največjih podjetniških ekosistemov za inovacije na svetu. Njihov cilj je privabiti po sto start-upov na leto, ki bodo skupaj z uveljavljenimi korporacijami, finančnimi, svetovalnimi in investicijskimi družbami ter poslovnimi angeli odkrivali nove digitalne modele in iskali rešitve na področju interneta stvari, finetecha in medijev. A o visokoletečih ciljih največjega start-up ekosistema na svetu marsikdo dvomi. Problem naj bi bil v tem, da do maja še niso prejeli niti polovice prijav od načrtovanih sto v tem letu, medtem ko so sodelovanje za tri leta že potrdili investicijski skladi, kot so Speedinvest, i5invest, Blue Minds Factory, Pioneers, PASS Invest, ter podjetja, kot so Bank Austria, Ithuba Capital AG, Kurier, T-Mobile, Uniqa in Wüstenrot. Razen skupnega sodelovanja s korporacijami, svetovalci in investitorji WeXelerate – za prijavo za delovanje v njem je časa še dva meseca – ne ponuja dodatnih ugodnosti, zato nekateri dvomijo, da jim bo uspelo privabiti dovolj tujih podjetij. Podobnih, a manjših pospeševalnikov, ki so dobro uveljavljeni, pa je na Dunaju že precej.

Korporacije in start-upi v enem

Ob splošnem prepričanju, da je sodelovanje start-upov s korporacijami lahko le prednost za obe strani, pa je treba opozoriti, da lahko korporacije s svojimi zahtevami in potrebami ohromijo inovativno okolje start-upov, s tem, ko jim zapovedujejo smer inoviranja in raziskovanja. Da je to morebiti težava, da WeExelerate ni tako popularen pri zagoncih, direktor dunajske gospodarske agencije ne verjame in je prepričan, da bo prijav še preveč, je pa res, pravi, da je podobnih, sicer manjših, pospeševalnikov na Dunaju veliko, manjka le investitorjev. Študije po njegovih besedah kažejo, da sožitje velikih podjetij, start-upov in investitorjev vedno koristi vsem deležnikom, in ne gre za to, da bi velika podjetja pretirano vplivala na start-upe.

Gabriele Tatzberger, pristojna za start-upe na dunajski gospodarski agenciji: »Sredstva podeljujemo po načelu, da mora podjetje polovico ali več od prejetega zagotoviti še samo.«

»Pred desetimi ali petnajstimi leti so korporacije, ko so opazile malo zanimivo podjetje, to preprosto kupile, a se je to večkrat izkazalo za napačno odločitev, saj se nobena stran ni zmogla prilagoditi kulturi druge strani. Zdaj velika podjetja končno spoznavajo, da se jim start-upov ni treba bati, ampak imajo od njih lahko koristi. Od njih se lahko učijo fleksibilnosti, manjša podjetja pa od večjih organiziranosti.« Zavod Ypsilon, ki sodeluje z ABC podjetniškim pospeševalnikom, opazuje tudi, da korporacije ideje start-upov, s katerimi sodelujejo, včasih zatrejo še pred izvedbo. »Obstaja bojazen, da se ideja, ki je teoretično zelo dobra, praktično ne izvede, ker korporacije zaradi ustaljenih načinov delovanja in razmišljanja menijo, da je neizvedljiva. Opažamo tudi strah, da bi start-upi postali poceni razvojne podružnice korporacij. Torej, da bi razvijali nove produkte in storitve ne zato, da bi reševali probleme, ki so na trgu, ampak le, da jih prodajo korporacijam, kar pa za razvoj družbe in trga na splošno ni najboljše,« pojasnjuje Andraž Šilar iz Zavoda Ypsilon. Kljub temu so prepričani, da ima povezovanje korporacij in start-upov več prednosti kot slabosti, saj se te s pravo stopnjo zavedanja lahko uspešno minimalizirajo.

Jože Suhadolnik

Največja fakulteta za ekonomijo in poslovne vede v EU

S 26.800 domačimi in tujimi študenti je Vienna University of Economics & Business največja tovrstna fakulteta v Evropski uniji, zaposluje 90 rednih profesorjev in 400 raziskovalcev ter spleta tesne stike z avstrijskim, nemškim in svetovnim gospodarstvom. Uvršča se na sezname najboljših ekonomskih in poslovnih fakultet, med drugim je zasedla 42. mesto med najboljšimi ekonomskimi in poslovnimi šolami po seznamu Financial Timesa. Ima tudi akreditacijo za EQUIS, AACSB in AMBA, kar ima po vsem svetu le 72 šol. Ustanovljena je bila leta 1898 z namenom podpiranja avtro-ogrskega gospodarstva. Sprva je bila razdrobljena na različnih lokacijah, od oktobra 2009 pa je v sodobno oblikovanih prostorih blizu Prater parka. Razteza se na desetih hektarih v šestih stavbah, ki so jih oblikovali različni arhitekti pod vodstvom BUSarchitektur oziroma njihove arhitektke Laure P. Spinadel. Knjižnico in študijski center je oblikovala znana zdaj že pokojna arhitektka Zaha Hadid. Investicija je stala 492 milijonov evrov in je bila do potankosti končana v dobrih treh letih, leta 2013.