Bi radi postali veliki? Povečajte ambicije!!

Veliko podjetniških idej se začne s sanjami, ki merijo na podjetniški Everest ali vsaj na njegovo pobočje, toda le redki prilezejo do tja. Zakaj med res velike prileze manj kot odstotek podjetij?
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Mladi podjetniki pogosto velikopotezno slikajo prihodnost svojega novega podjetja. Toda drzni načrti se nemalokrat izjalovijo. Mala in srednje velika podjetja – tista, ki preživijo prvih nekaj kritičnih let − večinoma ostanejo to, kar so bila že od začetka. To nakazuje že dobro znan podatek, da več kot 99 odstotkov evropskih podjetij sodi v skupino malih in srednje velikih podjetij (MSP).

Dr. Črt Kostevc, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Zakaj MSP niso uspešnejša pri iskanju preskoka med velike? Pogosto je vzrok že pomanjkanje ambicij.«

Ta statistika bi presenetila vsakega, ki spremlja medije, v katerih je največ prostora namenjenih industrijskim velikanom, pa naj gre za tradicionalne igralce, kot so Volkswagen, Daimler, Nestlé, Ikea in denimo Siemens, ali pa novodobne tehnološke velikane, kot so Apple, Google, Amazon in Uber, ki so se med velikimi uveljavili razmeroma hitro. Toda velikih podjetij je v resnici zelo malo. Ta trditev velja še toliko bolj za Slovenijo, kjer je za preskok med velike skoraj nujen tudi poslovni skok čez mejo. Med podjetji oziroma družbami, ki so v Sloveniji presegli okvire MSP, ko govorimo zgolj o prihodkih, jih je bilo lani le 27 – na prvem mestu po prihodkih je bil s 3,8 milijarde evri Petrol, medtem ko je bil LTH Castings zadnje podjetje, ki je preseglo 250 milijonov evrov prihodkov.

Na gospodarski zbornici (GZS) so sicer ocenili, da je bilo lani v Sloveniji 481 velikih podjetij. Toda še leta 2007 jih je bilo 779. Vzrokov za zmanjšanje števila velikih podjetij je več, pojasnjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist analitike GZS: »Med velikimi ni več holdingov, ker so izgubili velik del aktive zaradi odprodaje, nekateri finančni holdingi so šli v stečaj ali v drug insolvenčni postopek, izginile so številne gradbene družbe, nepremičninski holdingi, nekatere družbe, ki krize niso preživele iz delovno intenzivnih dejavnosti, kot sta tekstil in pohištvo.«

Shutterstock
Shutterstock

 

Cona udobja

Glavne dejavnike za to, da v Sloveniji ni več velikih podjetij torej poznamo, toda najpomembnejše vprašanje je, zakaj MSP niso uspešnejša pri iskanju preskoka med velike? »V gospodarstvu se pogosto govori o omejitvah trga, o omejitvah v podjetju, toda pogosto je vzrok že pomanjkanje ambicij,« je prepričan dr. Črt Kostevc, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Torej si podjetja rasti niti ne želijo? »V resnici obstaja veliko podjetij, ki jih je strah rasti, strah širitve. Raje ostanejo majhna, na ravni, ki jo lastniki še lahko samostojno obvladajo,« ocenjuje Kostevc in nadaljuje: »Imam izkušnje s celo kopico podjetij, ki zaposlujejo med 10 in 50 ljudi, pa preprosto nočejo najeti posojila.

Manjše podjetje bo gotovo manj uspešno, če ne bo zaposlovalo pravih ljudi.

Želijo ostati neodvisna. Vsa vlaganja izvajajo s sredstvi, ki jih ustvarijo z lastnim poslovanjem.«
Podjetniki v teh primerih radi pravijo, da stavijo na naravno ali organsko rast, vendar je ta zelo omejena s tem, koliko denarja ustvari podjetje. V dobrih letih lahko veliko vlagajo v nadaljnji razvoj, ko pridejo težka leta, financirajo manj naložb. Zanje bi lahko rekli, da »ne segajo po zvezdah, a hkrati tudi ne tvegajo padca v brezno,« je poudaril Kostevc. Takšno podjetništvo je manj stresno, večini takšnih podjetnikov ustreza status quo, ostajajo nekje v povprečju. »O teh podjetjih ne beremo v medijih, kar večini lastnikov tudi ustreza,« še meni Kostevc.
Vzrokov za takšno razmišljanje nekaterih podjetnikov je kar nekaj. Rast podjetja potegne s seboj potegne veliko sprememb. Od iskanja novih virov financiranja do poostrenega poročanja, novih poslovnih partnerjev, selitve v večje prostore, zaposlovanja … »Vsaka nova stopnja razvoja pomeni velik preskok,« pravi Kostevc. Velikokrat se razvoj ustavi že pri preskoku od samostojnega (s. p.) podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki zahteva finančno poročanje, verjetno tudi poslovnega partnerja in nove zaposlene. Meje rasti (nehote) velikokrat postavi kar država s svojo zakonodajo. Kostevc je pri lastnih analizah opazil, da se rast podjetij pogosto ustavi, ko trči ob zakonodajno »mejo«, denimo na prehodih od s. p. v d. o. o. ali pa od d. o. o. v delniško družbo, ki jih zakon obravnava drugače, prav tako davčna uprava. Bojan Ivanc iz GZS se s tem strinja in pravi, da optimalno velikost družbe določata tako lastnik kot tudi regulativa. »V telekomunikacijah in energetiki tako postajajo podjetja povprečno vse manjša, ker se izločajo iz velikih,« je poudaril.

Zaletavanje v stekleni strop

Med vzroki, da mala in srednje velika podjetja ne ustvarijo preboja niso zgolj podjetniško okolje ali lastniki, ki »ne igrajo več zato, da bi zmagali, temveč da ne bi izgubili,« kot se radi izrazijo Američani. Za neuspešen preboj med velike pogosto obstajajo drugi vzroki, kot so pomanjkanje povpraševanja in velika konkurenca na trgu, in tudi velikost trga, ki v Sloveniji gotovo ni v prid vzponu številnih velikih podjetji.

Zaposleni, ki zavračajo pritožbe 'norih' strank, povzročajo veliko škodo, saj ima večina takšnih strank prijatelje. Oglaševanja ali blatenja od ust do ust si podjetje ne sme dopustiti.

Dodatna težava je financiranje – za tista podjetja, ki ga iščejo. V Sloveniji in tudi Evropi se podjetja pri financiranju rasti še vedno zanašajo predvsem na bančna posojila. Medtem v Združenju za finančne trge v Evropi (AFME) opozarjajo, da je odločno premajhna aktivnost skladov tveganega kapitala, predvsem za hitro rastoča podjetja. Zakaj je to težava? Hitro rastoči MSP so odgovorni za nastanek največ novih delovnih mest. V Veliki Britaniji je samo šest odstotkov hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij med letoma 2002 in 2008 ustvarilo kar polovico novih delovnih mest. Pomanjkanje tveganega kapitala v EU je po oceni AFME eden od vzrokov, da je bilo lani na začetku leta v Evropi zgolj 17 samorogov (podjetij z valuacijo v višini ene milijarde dolarjev), medtem ko jih je bilo v ZDA sočasno 91, v Aziji pa 44.
Številni vzroki, ki določajo, ali bo podjetje zraslo v velikana ali pa bo na ravni MSP ostalo dlje časa oziroma kar za vedno, so tudi interni, od prenizkih vlaganj v razvoj, manjše inovativnosti, do nadzora kakovosti in ustreznega kadrovanja. Manjše podjetje bo gotovo manj uspešno, če ne bo zaposlovalo pravih ljudi. To ne pomeni le, da mora imeti strategijo zaposlovanja, ampak tudi strategijo premeščanja ali celo odpuščanja zaposlenih, je v članku o vzrokih, zakaj podjetja obtičijo na razvojni stopnji MSP je za New York Times pojasnil podjetnik Jay Goltz: »Velikokrat se zgodi, da zaposleni, ki so bili pravi za določeno delovno mesto na začetku razvoja podjetja, to z rastjo niso več.« Dodatna težava je, na primer, tudi slab nadzor nad kakovostjo proizvodov in storitev. »Velika razlika je, ali je s podjetjem zadovoljnih 97 ali pa 94 odstotkov strank,« je poudaril Goltz in dodal, da je v tem kontekstu pomembna tudi komunikacija s strankami. »Zaposleni, ki zavračajo pritožbe 'norih' strank, povzročajo veliko škodo. Problem je, da ima večina takšnih strank prijatelje.« Oglaševanja ali blatenja od ust do ust si podjetje ne sme dopustiti.
Četudi se MSP ne spopada z nobeno od zgoraj opisanih težav, obstaja velika verjetnost, da nikdar ne bo postalo veliko podjetje. »Poslovna dinamika narekuje, da so velika podjetja konsolidatorji v določeni industriji ter prevzemajo manjše tekmece. To v praksi pomeni, da MSP težko postane veliko podjetje, ker je prej predmet prevzema,« ugotavlja Ivanc, ki najboljši recept za rast velikih podjetij vidi v gospodarski rasti. »Visoka gospodarska rast dviguje dodano vrednost v vseh podjetjih ter je najboljše zagotovilo za to, da mala in srednje velika podjetja zrastejo v velika podjetja.« Pa je to ključno za gospodarstvo? Marsikdo zagovarja tezo, da so velika podjetja stebri vsakega gospodarstva, saj prek dobaviteljskih mrež zagotavljajo posel manjšim podjetjem. Ni pa nujno, da bo veliko podjetje boljše od srednje velikega. »Srednje veliko podjetje je poslovno lahko precej uspešnejše od velikega, če je, denimo, aktivno v nišni industriji ali storitveni dejavnosti,« je poudaril Ivanc.


Kaj so mala in srednje velika podjetja?

Po evropski definiciji se med mala podjetja uvrščajo vsa podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, manj kot desetimi milijoni evrov letnih prihodkov, ki razpolagajo s sredstvi, nižjimi od deset milijonov evrov. Srednje velika podjetja medtem zaposlujejo do 250 ljudi, imajo prihodke nižje ali enake 50 milijonom evrov, njihova sredstva v bilancah pa ne presegajo 43 milijonov evrov. V članku med MSP uvrščamo še mikro podjetja, ki zaposlujejo manj kot deset ljudi in imajo manj kot dva milijona evrov sredstev in prav toliko letnih prihodkov. Skupaj predstavljajo več kot 99 odstotkov vseh gospodarskih družb v EU in okoli dve tretjini vseh zaposlitev.

Več iz rubrike

ikonomija

Apple kupil startup, ki lahko iPhone spremeni v POS-terminal

Apple bo uporabnikom omogočil, da preko IPhonov tudi sprejemajo plačila, ne le plačujejo.

ikonomija

Hekerji v iPhonih in iPadih našli ranljivost, ki je ni mogoče odpraviti

Skupina kitajskih raziskovalcev je spregovorila o tem, kako vdreti v iPhone in iPad. Odkrili so ranljivost, povezano z varnostnim čipom SEP.

ikonomija

Kje slovenska podjetja vidijo razloge za digitalno poslovno preobrazbo

Smo na stopnji digitalnega razvoja, ko večina podjetij že ve, da morajo nekaj storiti; težava je predvsem v tem, da ne vedo točno kaj in predvsem kako to izvesti, da bodo njihove investicije tudi don…

ikonomija

Gornik: Pri delu od doma je najtežje ohraniti notranji utrip podjetja

Pogovor z direktorjem podjetja Better, ki pravi, da se je komunikacija s strankami med epidemijo izboljšala, znotraj podjetja pa primanjkuje socialnih stikov.

Komentarji: