Bi morala šola 21. stoletja učiti podjetnosti?

Besedi podjetništvo in podjetnost sta bili dolgo zapostavljeni v izobraževalnem sistemu, češ da gre za neoliberalni koncept, je na prvem nacionalnem Festivalu podjetnosti v izobraževanju na Brdu pri Kranju dejala Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle. Podjetnost je eden ključnih ciljev izobraževanja, le da smo mu rekli drugače, in sicer samoiniciativnost, ustvarjalnost in odprtost. Podjetnost je namreč kompetenca osebnega razvoja, je dodala. »Gre za potencial, ki ga mora slovenska družba na pravi način spodbujati,« meni ministrica.

Otroci, ki se učijo podjetnosti, so bolj samozavestni in znajo zastopati svoje mnenje, poleg tega pozorno poslušajo druge.

Ministrstvo želi kompetence podjetnosti transverzalno umestiti v celotno vertikalo izobraževanja in z njo opolnomočiti šolajoče se z znanjem in spretnostmi, ki jih bodo znali uporabiti po končanem šolanju. Tako je ministrstvo sistemsko uvrstilo v učne načrte osem ključnih kompetenc, med katerimi je tudi podjetnost. Ministrstvo je podjetnost v šole začelo umeščati pred petimi leti, je spomnila vodja projekta YouthStart – spodbujanje podjetnosti za mlade in vodja omenjenega festivala Maja Krušič Šega. Poudarila je, da ne gre le za spreminjanje razmišljanja v našem šolskem prostoru, ampak v celotni družbi.

Šole in podjetja po svetu že dlje časa tkejo vezi, od katerih imajo koristi dijaki, študentje, učitelji, podjetja in soseske. V Cincinnatiju, ameriški zvezni državi Ohio, že leta plodno sodelujeta telefonsko podjetje Cincinnati Bell in srednja šola Robert A. Taft, ki se je preimenovala v Taft informacijsko-tehnološko srednjo šolo. Srednja šola North Canton Hoover v istoimenskem mestecu, ki prav tako leži v Ohiu, je celo dom podjetja, ki je v 20. stoletju kraljeval v industriji električnih sesalnikov – Hoover Vacuum Company.

Reuters

V kalifornijski Resedi se je Allan Weiner, ravnatelj srednje šole Cleveland, potrudil, da je v šolsko okolje vpel podjetji Boeing in Sony ter restavracije Wolfgang Puck. »Večna podjetij si želi sodelovati s šolami, ker so učenci njihova delovna sila prihodnosti,« je Weiner dejal za portal Education World. Prav zato je razvil vrsto programov, ki učence navdušujejo za delo v podjetjih, pri enem programu sodeluje tudi Boeing. Povprečna starost delavcev v Boeingu, ki izdeluje letala, se nezadržno viša, zato so se pred več kot petimi leti odločili sodelovati s šolo. Vsak teden nadobudne učence odpeljejo v tovarno, kjer se spoznavajo z delom, pri čemer si Boeing prizadeva, da učenci nadaljujejo šolanje na fakulteti, je dejal Weiner. »Cleveland High je dom številnih akademij, ki smo jih ustvarili na podlagi potreb družbe prihodnjih 20 let,« je pojasnil Weiner. »Industrijo in podjetje lahko šola pritegne le, če ima tečaje, ki podpirajo določene panoge,« je prepričan. Tako so se lotili akademije, kjer se osredotočajo na obdelavo kovin, ter umetniške akademije in akademije za medije, ki se osredotočata na veščine, pomembne za zaposlitev v zabavni industriji, več bolnišnic se zanima tudi za vključitev v akademijo zdravstvenih storitev, saj bo potreba po delavcih v tem sektorju izjemno velika.

Tudi šola P-Tech v newyorškem Brooklynu je izkoristila nišo prihodnosti izobraževanja. Po končani šoli dobijo dijaki ne le spričevalo, ampak lahko dve leti nadaljujejo šolanje za visokošolsko izobrazbo, s čimer si za dve leti zagotovijo tudi službo v podjetju IBM. »Opazili smo, da srednješolsko izobraževanje ne gleda v prihodnost in bodočih delavcev ne opolnomoči za nove načine dela,« je za revijo Time povedal čikaški župan Rahm Emanuel, ki je podružnico P-Tech odprl v Chicagu.

U-lab Slovenske Konjice obiskujejo tudi nemški dijaki

Tudi pri nas se vzpostavlja razvojni dialog med šolstvom in zunanjimi deležniki. Skozi sito podjetnosti je pri nas šlo 2410 ravnateljev in 15.000 dijakov oziroma učencev, je dejala Maja Krušič Šega. Nekatere šole pri nas že leta uspešno sodelujejo z gospodarstvom, druge se s podjetnostjo in podjetništvom še spoznavajo. Z gospodarstvom se rokujejo tudi v Šolskem centru Slovenske Konjice, kjer že leta gojijo sodelovanje s podjetji in vsebine podjetnosti uvajajo v šolski prostor.

Učenci P-Tech srednje šole v Brooklynu si lahko za dve leti zagotovijo službo v podjetju IBM. Pri nas Srednješolski Center Slovenske Konjice intenzivno sodeluje s podjetji Unior, GKN Drive Line, Kostroj strojegradnja, SwatyComet, Marovt, Isokon ...

»O tem smo se pogovarjali že pred 15 leti s takratnim direktorjem, pred šestimi leti pa smo s pomočjo agencije Spirit začeli izvajati delavnice podjetništva za mlade. Dve leti kasneje je ministrstvo za šolstvo začelo voditi projekte podjetnosti, kamor smo se prav tako vključili,« se spominja Viljem Pavlovič, učitelj in vodja vpeljave razvojnega tima Youth Start – izzivi podjetnosti za mlade v Šolskem centru Slovenske Konjice - Zreče. Letos vstopajo tudi v petletni projekt uvedbe podjetnosti v gimnazije.

Pavlovič pravi, da so z gospodarstvom sicer že dobro povezani. Že začetki delovanja šole temeljijo na sodelovanju s podjetjem Unior, ki izdeluje ročno orodje, in drugimi podjetji v okolju, kot na primer GKN Drive Line, Kostroj strojegradnja, SwatyComet, Marovt, Isokon ... Pridružuje se jim čedalje več manjših podjetij. »Podjetja nas podpirajo tudi razvojno. Sicer smo s pomočjo sredstev ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo in s sredstvi evropske kohezijske politike ter v partnerstvu s pokalnim gospodarstvom lani odprli dobro opremljen U-lab (učno-izdelovalni laboratorij),« razlaga. Na presenečenje vseh so dijaki začeli aktivno delati v U-labu, tako na lokaciji Gimnazije Slovenske Konjice kot na lokaciji Srednje poklicne in strokovne šole Zreče.

Na presenečenje vseh so dijaki začeli aktivno delati v U-labu. Dijaki so s pomočjo 3D-tehnologije izdelali tisk testnega produkta, ohišja črpalke za gorivo.

Eno izmed priložnosti za nova znanja in sodelovanja z gospodarstvom jim je ponudilo podjetje Ramax Engineering, saj so dijaki s pomočjo 3D-tehnologije izdelali tisk testnega produkta, ohišja črpalke za gorivo, razlaga Pavlovič. Ukvarjajo se tudi s programiranjem in testnimi končnimi izdelki in se preizkušajo z izzivi iz uporabe CNC-tehnologije, kolaborativnega robota in strojnega vida. »Koristi so tako za industrijo kot dijake,« pravi Pavlovič. Dijaki s tem pridobivajo delovne spretnosti, seznanjajo se z novo tehnologijo, pridobivajo pogled v razvojno fazo izdelkov, se finančno opismenjujejo. K njim že nekaj let prihajajo na dvotedensko prakso tudi dijaki iz nemškega Würtzburga. »Čeprav so tam izredno dobro opremljeni, smo mi z U-labom morda naredili korak pred njimi,« razlaga Pavlovič.

Reuters

Učenje zgodovine s Fakebookom

Alenka Šverc iz mariborskega Zavoda Antona Martina Slomška pravi, da v njihovih zavodih razvijajo digitalne kompetence, podjetnost in samoiniciativnost: »Živimo v tehnološkem svetu, a ne izkoriščamo tega potenciala pri učenju. Zato poskušamo usposobiti učitelje, da ko je smiselno, pri pouku uporabljajo tehnologijo.« Tak primer je aplikacija Fakebook, prek katere se lahko dijaki učijo zgodovine. Ugotavljajo na primer, kakšno glasbo je poslušal Nikola Tesla ali kak drug znanstvenik, s kakšnimi težavami so se soočali v nekam obdobju, s kom so prijateljevali. »Gre za inovativen način raziskovanja več predmetnih področij, s čimer učenci razvijajo kompetence,« opaža Šverčeva. Prepričana je, da je ključni nosilec sprememb pri izobraževanju vedno bil in tudi bo – učitelj. »Način usposabljanja učiteljev je treba spremeniti. Če tega ne bomo spremenili, če bodo prevladali stari sistemi izobraževanja, v šolskem prostoru ne bo sprememb,« meni Alenka Šverc. »Indijska boginja Šiva ima dvanajst rok in gospodarstvo pogosto želi takšnega delavca. A takšni ne moremo postati, če izobraževanje, ki je danes čedalje bolj vseživljenjsko, ni nastavljeno v tej smeri,« dodaja.

Bolj samozavestni, pozorni poslušalci?

Pri tem se seveda pojavi tudi vprašanje, ali podjetnost res spada v šolo. Pavlovič na podlagi dolgoletnih izkušenj pravi, da ja: »Nekateri dijaki, ki so v razredu tihi, zaprti vase, se ob delu in reševanju konkretnih izzivov povsem prebudijo in postanejo kreativni. V U-labu pa lahko zdaj svojo kreativnost izrazijo tudi v konkretnih vsebinah.« Res je, da so za zdaj to manjši projekti, ki jih izvajajo v okviru strnjenih projektnih dnevov, kompetence podjetnosti pa si prizadevajo vključiti tudi v same predmete, v prihodnje pa izobraževalni program nadgraditi z izbirnostjo interesnih tematskih sklopov za dijake šole.

Tudi Johannes Lindner, priznani strokovnjak in trener podjetnosti v Avstriji ter direktor oddelka za podjetnost na avstrijski pedagoški fakulteti, meni, da podjetnost spada v šole. Še posebej v kontekstu splošne definicije podjetništva, ki temelji na kompetencah 21. stoletja – kreativnosti, opolnomočenju, razvoju idej … V Avstriji podjetništvo poučujejo že na 500 šolah, pilotni projekt so začeli pred šestimi leti, 50 šol pa podjetništvo poučuje tudi učence do šestega razreda osnovne šole, je dejal na konferenci. »Presenečni smo, da smo dobili povabila za predstavitev programov tudi od drugod, celo iz Afganistana,« pravi Lindner. Se pa strinja, da je treba za uvedbo podjetništva v šolah imeti vizijo, kaj bodo dejansko poučevali. Morda bi lahko bilo podjetništvo tudi samostojen predmet, ki bi otroke pripravljal na prihodnost, več bi moralo biti tudi skupinskega dela. »Otroci, ki se učijo podjetnosti, so bolj samozavestni in znajo zastopati svoje mnenje, poleg tega pozorno poslušajo druge in znajo argumentirati, zakaj je nekaj dobro ali slabo,« pravi.

Reuters

Na napakah se učimo

Kdaj bi morali začeti poučevati podjetnost v šolah? Odgovor ni enopomenski, a nekateri ravnatelji osnovnih šol pravijo, da je treba zgodaj začeti. V Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki so se projektu Pogum pridružili na podlagi izjemno pozitivne lanskoletne izkušnje, pravi ravnatelj Marko Primožič: »Ta projekt je na šoli vzbudil zanimanje učiteljev zaradi dobrih rezultatov pri učencih, zato smo se odločili za nadaljevanje.«

Projekt YouthStart je eden izmed najboljših sistemskih projektov, ki obstaja v našem šolstvu, zato je Pogum logično nadaljevanje tega; da postane način poučevanja, razvoja kompetenc podjetnosti, predvsem pa sestavni del učnih načrtov različnih oddelkov in predmetov.

Podobno ugotavlja Marijana Kolenko, ravnateljica celjske osnovne šole Lava: »Glede na dolgoletne izkušnje z različnimi aktivnostmi, dejavnostmi in projekti s področja krepitve zmožnosti podjetnosti in tistih osebnostnih lastnosti, ki jih oseba s podjetnostjo tudi mora imeti, smo se odločili priključiti projektu Pogum. Ocenjujem, da je bil projekt YouthStart eden izmed najboljših sistemskih projektov, ki obstaja v našem šolstvu, zato je Pogum logično nadaljevanje tega; da postane način poučevanja, razvoja kompetence podjetnosti, predvsem pa sestavni del učnih načrtov različnih oddelkov in predmetov.«

Kaj lahko skozi podjetnost v osnovnih šolah naučijo otroke? »Predvsem vrednote, ki se skrivajo v besedi podjetnost: odgovornost, sodelovanje, zmožnost odločanja … Če otroci te vrednote sprejmejo, bodo tudi uspešni v življenju,« odgovarja Marija Bohinjec, učiteljica razrednega pouka na tržiški osnovni šoli Bistrica. Da lahko učitelj znanje podjetnosti prenese na otroke, mora pozorno brati cilje učnih načrtov, saj se podjetnost skriva pri vseh predmetih, pravi. Poleg tega mora učitelj tudi spremeniti dosedanji način poučevanja in dela, dodaja Primožič: »To omogočajo tudi učni načrti, le najti moraš cilje, ki jim sledi projekt. Pri uvedbi YouthStarta je bilo to najtežavnejše delo. Ko so učitelji in učiteljice to ugotovili, so spremenili svoj način dela.« Da je to mogoče, pritrjuje tudi Kolenkova: »Res je izvedljivo, so pa potrebne metodično-didaktične spremembe, ki so tudi nujne za fleksibilno razumevanje učiteljev, ki to prenašajo na učence. Tukaj je priložnost za dve temeljni področji, ki sta bili v okviru rednega kurikuluma vedno ob strani: tukaj so dovoljene tudi napake. O napakah imamo v šolstvu ogromno predsodkov in težav; vedno želimo brezhibnost in učitelj išče le pozitivne rezultate, čeprav do njih otroci pridejo tudi prek napak. Napake res lahko vodijo k uspehu, predvsem pa tudi k ustvarjalnosti in novim izzivom. Imeti pa je treba pogum, da tudi ko ti prišepetavajo, da nisi na pravi poti, vztrajaš na njej.«

Dovolj šol, ravnateljev in učiteljev, ki lahko ustvarjajo spremembe

Za vpeljavo ne le nove miselnosti in načina poučevanja, ampak samega koncepta podjetnosti je potreben pogum. In nekateri ravnatelji so ga premogli veliko, da so vpeljali te projekte v šolski sistem. »Projekti v šolah niso ravno priljubljeni, ker je to dodatno delo za učitelja, a če ima projekt smisel, kot je bilo pri YouthStartu, potem so dobrodošli. In mislim, da bo tako tudi pri projektu Pogum,« pravi Marko Primožič. Kako težko so v novost vključili učitelje? Marija Bohinjec pravi, da so se na njihovi šoli učitelji samoiniciativno prijavili v projekt: »V kolektivu so vedno osebe, ki si želijo spoznati nekaj novega in delati na osebni rasti.« In to niso le mladi. Čeprav je Primožič, čigar Osnova šola Ivana Groharja je bila prvo leto kontrolna (izpolnjevali so le vprašalnike), lani pa so se na pobudo zavoda za šolstvo vključili v projekt kot implementacijska šola, sprva kolebal, je ugotovil, da so bili učitelji navdušeni: »Rekli so, da mora ta projekt na naši šoli zaživeti. Hitro smo pritegnili tudi preostale učitelje.«

V našem prostoru je dovolj šol, ravnateljev in učiteljev, ki lahko ustvarjajo spremembe na področju podjetnosti v šolah, in to opaža tudi Maja Krušič Šega. Ministrstvo za šolstvo se je v programih sprva osredotočalo na učence, dijake in študente, v novi finančni perspektivi pa na šole in opolnomočenje strokovnega kadra. Tako namenjajo šest milijonov evrov za razvoj nacionalnega modela umeščanja kompetenc podjetništva transverzalno v osnovnih šolah in gimnazijah, v strokovnih šolah pa takšen model že imajo, je dejala Krušič Šega. K razvoju so povabili tudi zunanje deležnike, predstavnike gospodarstva, mladine in znanosti ter kulture, ki že imajo reference, a jih šole izredno previdno umeščajo v program.

Reuters

Potreba po sodelovanju z gospodarstvom vse bolj jasna

V osnovnih šolah sicer še ne sodelujejo z gospodarstvom, kot to počno predvsem poklicne srednje šole in srednješolski centri, sodelujejo pa z gimnazijami. Tako je na škofjeloški osnovni šoli. Drugače je na celjski osnovni šoli Lava, kjer se, tako Kolenkova, s podjetniki v okolju povezujejo že več deset let, »ker je bil na območni obrtni zbornici interes«. »V okviru Izzivov poklicev smo veliko sodelovali, to pa smo kasneje razširili še na področje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti. Naši otroci gredo v podjetja, da vidijo, kaj pomeni biti osebnost na določenem področju. Spoznavanje okolja in poklica je pomembno,« razlaga Kolenkova.

Jože Torkar, direktor energetskih rešitev pri Petrolu, pritrjuje, da je izobraževanje od malih nog pomembno. Energetsko družbo, ki morda na prvi pogled nima veliko skupnega s šolskim sistemom, zanimajo predvsem dogodki prihodnjih 20 ali 30 let. »V zadnjih sedmih letih smo se precej transformirali. Smo del poslanstva spreminjanja družbe v nizkoogljično. Če smo bili še včeraj znani kot naftni trgovec, nas danes že veliko ljudi pozna kot podjetje, ki lahko pomaga pri zmanjšanju rabe energije, nizoogljičnosti, smiselni uporabi obnovljivih virov energije, trajnostni mobilnosti,« razlaga. In te ideje predstavljajo tudi mladim. Se gospodarstvo in šolstvo že dobro povezujeta? »Teh priložnosti je ogromno, stvari lahko izboljšamo tako, da se večkrat sestanemo, pogovorimo in več sodelujemo. Idej je ogromno,« odgovarja Torkar. Petrol sodeluje z več kot 180 osnovnimi šolami, vrtci, gimnazijami, fakultetami. »Mlade želimo navduševati za naravoslovne poklice. Menimo, da se s kompetencami naravoslovja ustvarja realna prava dodana vrednost v družbi,« pravi Torkar. Dodaja, da to ne pomeni, da ni prostora za družboslovce, a manjka naravoslovcev.

Da bo potrebnega več sodelovanja, pričajo tudi koraki, ki so jih naredile večje multinacionalke. McKinsey, IBM, Google, Deloitte, Barkley's Bank, Microsoft od bodočih zaposlenih več ne zahtevajo univerzitetne diplome. »S tem so povedali, da ne verjamejo, da univerze izšolajo ljudi glede na njihove potrebe,« je v nedavnem pogovoru za Svet Kapitala dejal futurist Graeme Codrington. Posledično po svetu vznikajo nove zasebne univerze, ki so izkoristile niše in poučujejo točno določeno stvar. Z majhnimi koraki trg spreminja izobraževanje, in če se bodo začele spreminjati univerze, se bodo morale začeti spreminjati tudi srednje in osnovne šole. Smo na takšno disrupcijo pripravljeni?