Battistelli: Pri inovacijah so lahko vodilne tudi najmanjše države kot je Slovenija

Pomen intelektualne lastnine je po Battistellijevih besedah velik. Študija, katere izsledke je nedavno objavil urad, med drugim kaže, da inovacijsko bolj dejavna podjetja k BDP EU prispevajo okoli 40 odstotkov, k zaposlenosti 38 odstotkov, k zunanji trgovini pa 90 odstotkov. "Izplačujejo tudi višje plače, v povprečju za 15 odstotkov," je povedal.

To po njegovih besedah dokazuje, da je intelektualna lastnina vse bolj pomembna tudi z gospodarskega vidika, česar pa se javnost ne zaveda dovolj. "Zato so tudi tako pomembni projekti, s katerimi izpostavljamo pomen intelektualne lastnine. Naš urad vsako leto med drugim podeli Evropsko inovatorsko nagrado, s katero želimo dodatno izpostaviti vlogo inovacij v gospodarstvu in njihov vpliv pri nadaljnjem razvoju na različnih področjih," je pojasnil.

Inovacije so pomembne tudi za družbo, ki je z njihovo pomočjo denimo deležna bolj učinkovitih zdravstvenih storitev, okolju prijaznejših virov energije in večje varnosti.

Slovenija ima pomembno vlogo

Z digitalizacijo in sodobnimi tehnologijami so še posebej povezani mladi, ki jim je treba po Battistellijevem mnenju pri osveščanju o pomenu intelektualne lastnine nameniti posebno pozornost. "To je naloga vsake države posebej, saj gre za dejavnost na lokalni ravni," je poudaril.

Na tem področju je dejavna tudi Slovenija, katere tehniški muzej od marca izvaja projekt ICYDK. Gre za enoleten projekt, ki se vsebinsko navezuje na izboljšanje razumevanja področja intelektualne lastnine, njene vrednosti in dvigovanja zavedanja o njenem pomenu in vplivu. Z različnimi aktivnostmi bodo ugotavljali, kako mladi prihajajo v stik z intelektualno lastnino in kako jo uporabljajo, ter jim pokazali konkretne posledice zlorabe in na drugi strani predstavili pozitivne učinke spoštovanja pravic.

Predsednik Evropskega patentnega urada se v Sloveniji mudi v sklopu udeležbe na letošnji konferenci Patlib. Gre za mednarodni dogodek na strokovni ravni, katerega glavni namen je izmenjava informacij in dobrih praks ter razprava o aktualnih temah med predstavniki nacionalnih patentnih uradov in ostalih institucij s področja zaščite intelektualne lastnine.

Lokacija konference se spreminja vsako leto, tokrat jo gosti Ljubljana. Slovenija ima po Battistellijevih besedah tudi sicer na področju intelektualne lastnine velik potencial. "Dejavnosti na področju intelektualne lastnine niso rezervirane za velike države ali velika podjetja. Pretekle izkušnje kažejo, da velikost tu ni zagotovilo za uspeh," je poudaril.

Kot je še izpostavil, se je Slovenija po številu vloženih patentnih prijav na milijon prebivalcev lani s 96 prijavami uvrstila na 22. mesto med več kot sto svetovnimi državami, ki so uradu posredovale patentne prijave. Prva tri mesta so zasedle Švica, Nizozemska in Danska.