Balkanski festivali: Ko majhna vasica privabi milijone

Sarajevski filmski festival, ki je najbolj poznan in najbolj cenjen filmski festival v tem delu Evrope in bo ob letošnji slavnostni 25. izdaji potekal pod prestižnim pokroviteljstvom Unesca, je eden najboljših primerov zglednega ohranjanja kulturne dediščine in raznolikosti. S tem bosta tako Sarajevo, nekoč oblegano mesto, ki je bilo zaradi vojnih grozot deležno velike in pomembne podpore številnih svetovnih zvezd, kot država Bosna in Hercegovina deležni še večje promocije. Turistična zveza Kantona Sarajevo pravi, da se število turistov v času festivala skoraj podvoji. »Lani smo v avgustu registrirali 78 tisoč turistov, povprečno pa mesto mesečno obišče 48 tisoč ljudi.

Zanimivo pa se mi zdi, koliko ljudi, ki še nikoli niso slišali za našo državo, pozna naš festival,« pravi Nermin Muzur, direktor zveze. K temu so zagotovo pripomogla številna znana imena, ki so že obiskala Sarajevo, denimo Robert De Niro, Angelina Jolie, Brad Pitt, Orlando Bloom, Daniel Craig, John Malkovich, Morgan Freeman, Oliver Stone, John Cleese, Bono Vox, Nick Cave in številni drugi. Obiskovalci pa hvalijo tudi vzdušje mesta, ankete pravijo, da imajo ljudje, tudi domačini, takrat bistveno večji občutek povezanosti. Kot zanimivost, v znameniti Puljski filmski festival, ki se ne more primerjati z glamurjem Sarajevskega, naj bi turistična zveza letno vložila okrog 120 tisoč kun, pridobila pa vsaj milijon sto tisoč kun, kar je skoraj desetkratnik vložka.

Neodvisna raziskava o ekonomskem, kulturnem in socialnem vplivu Sarajevskega filmskega festivala, ki jo je izvedla britanska svetovalna hiša Olsberg SPI, pa je pokazala, da je samo leta 2017 festival privabil deset tisoč turistov, ki so mestu pustili 51,6 milijona konvertibilnih mark oziroma 30,8 milijona dolarjev in posredno priskrbeli delo 1385 delavcem. Ekonomska aktivnost, povezana zgolj z ohranjanjem in delovanjem festivala, pa je bila ocenjena na 10,3 milijona marke in 99 delovnih mest letno.
V Guči, majhnem naselju v Srbiji, ki ima le slabih štiri tisoč prebivalcev, se trobentači srečujejo že od leta 1961.

Eden največjih glasbenih festivalov v Evropi slavi po pestrem glasbenem programu in pristnem ozračju, kulinarično ga zaznamujejo pečeno jagnje, odojek in znamenito svatovsko zelje ter potoki domače žgane pijače, ki je v kraj z le nekaj tisoč prebivalci v rekordnem letu 2010 v desetih dneh privabil sedemsto tisoč obiskovalcev z vsega sveta, ogromno pa jih vsako leto pride tudi iz Slovenije. V zgodovini so zabeležili prek 22 milijonov obiskovalcev s petih kontinentov in več kot 80 držav, med njimi je bil tudi sloviti jazzovski glasbenik Miles Davis, ki naj bi izjavil, da ni vedel, da je trobento sploh mogoče igrati na tak način. Kaj v finančnem smislu to pomeni za lokalno okolje, seveda ni treba dvakrat ugibati. »Guča je postala tudi ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk Srbije, predstavlja jo namreč kot državo trobente,« pravi Rasim Ljajić, srbski minister za trgovino, turizem in telekomunikacije.
 

Gost Exita porabi 468 evrov brez karte
 

Ponosen je zagotovo tudi na Exit, festival, ki ga verjetno ni treba nikomur več posebej predstavljati, saj so ga že opazili in predstavili domala vsi najpomembnejši evropski mediji, vključno z ameriško televizijo CNN in najbolj znanim priročnikom za popotnike Lonely Planet. Samo lani je srbsko gospodarstvo in s tem tudi državni proračun obogatil za 15 milijonov evrov, od svojih začetkov leta 2000 pa naj bi ta znesek znašal prek 160 milijonov evrov. V vsoto ni všteta promocija Novega Sada, kjer se na Petrovaradinski trdnjavi vse to dogaja, in celotne Srbije, ki je bila tudi zaradi njega postavljena na turistični zemljevid Evrope in sveta. Samo lani je bilo na festivalu v Novem Sadu 198 tisoč ljudi iz več kot 60 držav, raziskave pa kažejo, da številni obiskovalci obiščejo tudi druge predele države, mnogi pa se v različnih kombinacijah tudi vračajo. S svojimi družinami, ustvarjenimi v vmesnem času ali morda celo na festivalu, namreč želijo podoživeti čase nebrzdane mladosti.

Dušan Kovačević, ustanovitelj Exita, je medijem povedal, da je po izračunih pred dvema letoma povprečna poraba obiskovalcev v novosadskih hotelih, restavracijah, barih in trgovinah, za prevoze s taksiji ipd. znašala 468 evrov. Za primerjavo, to je toliko, kot v Sloveniji zapravijo kongresni gostje, ki veljajo za tiste, ki pri nas pustijo največ. Gostje iz Zahodne Evrope, med njimi prednjačijo Britanci in Nizozemci, so v povprečju zapravili 721 evrov, znesek domačih gostov pa je s 199 evri pričakovano precej nižji. A dobra stvar je, da je delež tujih obiskovalcev vsako leto višji, zato je letos pričakovati še nekaj več dohodka.

Domačini z oddajo svojih stanovanj in hiš v zgolj nekaj dneh zaslužijo precej več, kot znaša njihova mesečna plača, zato je pogost pojav, da se sami za nekaj dni odselijo v počitniške hišice, k starim staršem, prijateljem ipd., v svoje domove pa namestijo obiskovalce mesta. Najcenejše nočitve v kampih, hostlih in dijaških domovih, kjer lahko spite za okrog 10 evrov na noč, poidejo že davno pred začetkom zabave, zato cene prenočišč v zasebnih sobah in domovih dosegajo lepe zneske, tudi krepko čez 150 evrov na osebo za vsako noč in ob tem ne govorimo o luksuznih nastanitvah.


Exit se je medtem organizacijsko še razširil in poleg matičnega novosadskega festivala prireja še Festival 84 v Bosni in Hercegovini v marcu, festival Sea Star na Hrvaškem konec maja, Festival revolucije v Romuniji, Sea Dance v Črni gori konec avgusta in No Sleep Festival v Srbiji sredi novembra. Skupni imenovalec vseh teh festivalov je med drugim tudi bistveno povečana turistična dejavnost.
 

V Umagu 80 tisoč gostov na dveh festivalih
 

Tudi na Hrvaškem je festivalska ekonomija v razcvetu. INmusic je največji hrvaški festival na prostem, od leta 2006 ga kot tridnevni dogodek uspešno organizirajo ob Jarunskem jezeru v Zagrebu in podobno kot Exit žanje pozornost in hvalo svetovnih medijev in zabave željnih obiskovalcev. Te priložnosti se zavedajo in jo prepoznavajo tudi državne in mestne oblastniške strukture. »Festivalski turizem vpliva na razvoj lokalne infrastrukture, na gradnjo novih namestitvenih zmogljivosti in spodbuja razvoj različnih gostinskih, športno-rekreativnih in mnogih drugih spremljevalnih dejavnosti,« pravijo na ministrstvu za turizem Republike Hrvaške.


Direktorica zagrebške turistične zveze Zagreba Martina Bienenfeld pa dodaja, da se vpliv INmusica v prestolnici dobro vidi. »Zagreb ima različne festivale razporejene skozi vse leto, ampak gostje, ki junija pridejo na INmusic, v mestu ostajajo dlje, pogosto pa potem na Hrvaškem preživijo kar večji del svojega letnega dopusta. Ob tem se ustvarja tudi druga vrsta potrošnje, torej ne samo festivalska, in mesto ima od tega zagotovo velike koristi. Ne samo Zagreb, vsa država,« pravi Bienenfeldova. Zveza v skladu s podatki v dogodek vloži okrog 300 tisoč kun, povrne pa se ji kar 15 milijonov kun. Lani so na noč zabeležili med 9300 in 9500 gostov festivala, ki so spali v hotelih in hostlih, zasebne kapacitete v okrogci Jaruna pa so bile povsem zasedene.



Direktor Turistične zveze Umag Milovan Popović pravi, da sta dogodka, kot denimo ATP turnir v tenisu in glasbeni festival Sea Star zagotovo »najhitrejši, najkvalitetnejši in najcenejši način promocije mesta«. Oba dogodka namreč spremlja na stotine akreditiranih novinarjev, prenosi in posnetki dosežejo prek sto držav vsega sveta, na družabnih omrežjih se objavi na tisoče fotografij in objav in ni težko izračunati, da vsega tega medijskega prostora ne bi mogli nikoli zakupiti po klasičnih poteh. Učinki promocije so povsem konkretni, število nočitev in denarna poraba sta bili že s prvima izvedbama festivala za 220 odstotkov višji kot v obdobju pred festivalom. 80 tisoč gostov iz več kot 50 držav je po oceni zveze lokalnih skupnosti v dveh letih prineslo prek 100 milijonov kun, vrednost promocije mesta pa naj bi bila še višja.

Podobno pripoveduje direktor Olimpijskega centra Jahorina, smučišča, ki leži nad Sarajevom, Dejan Ljevnaić: »Jahorino je lani s Festivalom 84 ob koncu smučarske sezone obiskalo 20 tisoč turistov, prejšnja leta pa v tem obdobju tu ni bilo nikogar. Imeli smo za milijon konvertibilnih mark več prihodkov kot prejšnji dve sezoni skupaj.« Festivala 84 letos zaradi »organizacijskih težav« sicer niso ponovili, ampak vpliv na lokalno skupnost je jasen.

Dušan Kovačević navaja naslednji primer: »Ko je Skrillex, zvezdnik svetovnega formata, po nastopu na Sea Dance festivalu v Budvi na svojih družabnih omrežjih, ki jih spremlja prek 20 milijonov ljudi, objavil fotografije, kako uživa v Črni Gori, je imelo na njegove oboževalce to zagotovo večji vpliv kot katerakoli TV reklama ali oglas, ki bi jih skušal privabiti v državo. O tem sem prepričan.«
 

»Kaj se to dogaja v Splitu?«
 

Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli se je na nedavni 1. HRF Akademiji o vplivu glasbenih festivalov na turizem spomnil enega od pogovorov z vodilnimi ljudmi v Združenih Arabskih Emiratih: »Sedeli smo v njegovi pisarni v Dubaju, ko me je glavni človek Emiratov vprašal, kaj se to dogaja v Splitu? Odgovoril sem mu, da se julija dogaja Festival Ultra.« Dokaz, kako daleč seže dober glas. Capelli je povedal še, da so nekatere lokacije znane prav zaradi festivalov. »To so zagotovo gosti, ki zapravijo veliko denarja. Večina na Hrvaško prileti, pri nas pa ne ostanejo samo nekaj dni, ampak se po obisku festivala obvezno odpravijo še na otoke – Hvar, Brač, odidejo pa tudi proti Reki.« Podatki kažejo še, da na splitsko letališče julija prileti skoraj sto tisoč potnikov, od tega jih 60 odstotkov pride iz območja zunaj Evropske unije. Zasedenost prenočišč pa se je zaradi festivala v tem obdobju po ocenah povečala za 56 odstotkov in še raste.

Organizator festivala Joe Bašić, ki je pripeljal Ultra Europe na Hrvaško, pravi, da letos v sedmih dneh pričakujejo še več kot lanskih 150 tisoč obiskovalcev. Po šestletnem gostovanju na Hajdukovem stadionu Poljuda se festival seli na splitski stadion Park Mladeži, ki je še večji, prizorišče je bližje mestnemu jedru, obkroženo s številnimi hoteli, blizu je nakupovalni center, večja je izbira restavracij, bolj dostopna so parkirišča za vozila in javni promet. Novo prizorišče bo že letos prizorišče mejnika, saj bo festival pozdravil svojega milijontega gosta, ob rekordni prodaji vstopnic pa bo tudi najbolje obiskan doslej. Poleg številnih nastopajočih umetnikov, lani jih je bilo 160, dober glas ob navdušenem večdnevnem zabavanju širi po svojih kanalih in po vsem svetu tudi več kot petsto tujih novinarjev. Vrednost promocije je bila leta 2017 ocenjena na najmanj 25 milijonov evrov. Če je Ultra Europe ob vložku približno 900 tisoč kun turistični zvezi doslej vrnil okrog 50 milijonov kun, je zdaj mogoče pričakovati še večji priliv. Skupna potrošnja, ki naj bi jo spodbudil festival leta 2017, pa je bila ocenjena na 525,3 milijona kun, kar naj bi znašalo približno 0,08 odstotka hrvaškega BDP.
 

Pulj trepeta pred izgubo milijonov evrov
 

Ugledna festivala za ljubitelje elektronske drum&bass glasbe in kulture unikatnih zvočnih sistemov sta po številu obiskovalcev sicer manjša, če jima dodamo še Festival Sea Splash z reggae in dub glasbo, pa se je v okolici Štinjana v neposredni bližini Pulja vsako leto zbralo »le« slabih 20 tisoč gostov. A posebnost gostov je bila v tem, da so v glavnem prišli iz Velike Britanije Nemčije, Avstrije, Francije, ZDA, Avstralije, Belgije, Kanade, Nove Zelandije in Nizozemske. Gre za bogate države, zato ni presenetljivo, da so na prizoriščih po izračunih v nekaj dneh povprečno pustili 700 evrov in več, v to pa niso bili všteti stroški potovanja in namestitve ter cena festivalske karte. Festivalski gostje so turistično sezono podaljšali globoko v september, spremenili pa so tudi tradicionalni cenovni vrhunec sezone, prenočišča so najvišje cene dosegala prav v času festivalov.

Obdobje od 15. julija do 15. avgusta je zamenjalo obdobje od 24. avgusta do 13. septembra. Turistični zvezi se je vložek 350 tisoč kun po podatkih povrnil z 80 milijoni kun, potrošnja je bila samo v času festivalov ocenjena na okrog 10 milijonov evrov. Slaba novica pa je, da naj bi prizorišče, staro trdnjavo Punta Christo v bližini Pulja zamenjala Martinska ob Šibeniku, ki že postaja nova meka festivalskega glasbenega dogajanja. Letos bodo tam gostili že šest festivalov, med njimi bo prvič tudi prestavljeni Sea Splash. Outlook pa je trdnjavi že uradno napovedal svoje zadnje gostovanje. In če Istrani pred prihajajočimi izpadi dohodka vijejo roke v obupu, si jih lahko Dalmatinci ob vseh teh izračunih že prešerno manejo.