Avtomobili Evropejcem ne dišijo več

Jan Bratanič
 REUTERS

Avtomobilska industrija je v krču. Gre zgolj za normalizacijo trga po letih visoke rasti ali se obetajo težave, ki bodo prizadele tudi slovenske dobavitelje avtomobilske industrije?

V Evropi in ZDA se dogaja nekaj, čemur nismo bili priča vse od krize. Mnogo ljudi je enostavno prenehalo kupovati nove avtomobile. Volkswagen je sicer nedavno sporočil, da je lansko leto prodal 10,83 milijona avtomobilov, kar je slab odstotek več kot leta 2017, toda to je slaba tolažba za velikana, ki je v zadnjih mesecih lanskega leta utrpel dvomestni padec prodaje novih vozil.


Kakšno je stanje v avtomobilski industriji?

Septembra je prodaja novih vozil skupine Volkswagen na letni ravni upadla za kar 48 odstotkov, oktobra za 21,5 odstotka, v novembru in decembru pa za 10,9 oziroma 8,7 odstotka. Kupci v razvitem svetu postajajo vse bolj zadržani, še posebno v Evropi, kjer se je število novo registriranih avtomobilov v lanskem črnem septembru na letni ravni znižalo za 23,5 odstotka, kažejo podatki Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA). Oktobra je bilo znižanje 7,3-odstotno, novembra 8-odstotno in decembra 8,4-odstotno. Od septembra do decembra lani je bilo v primerjavi z istimi meseci v letu 2017 prodanih kar 610.000 avtomobilov manj. Za primerjavo: v Belgiji je bilo lani v celem letu prodanih 550.000 avtomobilov, v Sloveniji pa slabih 73.000.
»Vsakršna sprememba ‘na vrhu’ se odraža tudi navzdol po dobavni verigi, vendar z določenim časovnim zamikom,« je dejal Primož Bešter, član uprave Kolektor Group, in dodal: »Negativna posledica zamika pa je, da se v dobavni verigi pogosto ne odreagira dovolj hitro.«

image
REUTERS


Padec naročil

Toda razloga za preplah menda (še) ni. Pri družbi Iskra Mehanizmi tako denimo sploh še niso opazili padca naročil, medtem ko nekateri drugi ocenjujejo, da je do tega pravzaprav moralo priti.
Po kriznih razmerah in radikalnem upadu prodaje avtomobilov v obdobju od leta 2008 do leta 2014 je v naslednjih treh do štirih letih pričakovano prišlo do močne rasti prodaje, in to do točke, ko smo sredi lanskega leta praktično že presegli predkrizne ravni, so analizirali stanje na trgu pri idrijski Hidrii in ocenili, da je manjši upad prodaje zato v tem trenutku pričakovan.

Padec prodaje dizlov je bil kar 18,3-odstoten, medtem ko se je »bencinarjev« prodalo slab milijon ali 12,8 odstotka več kot leta 2017.

»Vprašanje pa je, ali gre pri tem za napoved večjih padcev ali pa za določeno stabilizacijo trga, ki je še vedno na visokih ravneh. Glede na informacije, ki jih imamo, gre po našem mnenju za slednje,« so poudarili v skupini, ki je v lanskem letu ustvarila 275 milijonov evrov prihodkov, kar je slabo desetino več kot leto pred tem. Ob negotovosti na trgu ostajajo previdni pri napovedih za letošnje leto: »Zaradi predvidenega postopnega umirjanja rasti predvidevamo približno enak obseg prodaje kot lansko leto, to je okoli 280 milijonov evrov,« so zapisali v odgovorih za Svet kapitala.
In kako je ohlajanje na avtomobilskem trgu, ki se kot nižja prodaja odraža tudi v nižjih naročilih, vplivalo na slovenske dobavitelje avtomobilske industrije? V Delu smo že poročali, da so naročila na najnižji ravni po letu 2016. »Avtomobilska industrija deluje po načelu tako imenovanih ‘just-in-time’ dobav. Nižja prodaja avtomobilov se zato takoj občuti v dobavni verigi,« so poudarili v Hidrii in dodali, da se posledično stanje na trgu že odraža v stanju tekočih naročil. »Gre za do pet odstotkov nižje ravni naročil,« so priznali v idrijski skupini. Še nekoliko višji padec naročil pričakujejo v koncernu Kolektor, ki je lani v poslih z avtomobilsko industrijo ustvaril 406 milijonov evrov prihodkov (22 odstotkov več kot leta 2017), je razkril Bešter. »Ob predpostavki, da bo vse stabilno, pričakujemo letos okoli 410 milijonov evrov prometa,« je nadaljeval. A dejstvo je, da zaenkrat stanje na trgu ni povsem stabilno. »V prvem četrtletju vidimo precejšnjo prilagoditev, celo do minus 15 odstotkov v posameznih programih poslovne divizije komponente in sistemi za mobilnost,« je dejal in dodal: »Upam lahko le, da se bo trend obrnil navzgor in bomo lahko poslovno leto končali v okviru načrtov.« A zgolj upanje seveda ni dovolj. »V Kolektorju zato že pripravljamo ukrepe za prilagoditev,« je poudaril Bešter, ki ocenjuje, da ima Kolektor na tem področju določene prednosti, saj lahko zaradi svojega položaja v verigi vrednosti hitro zazna ohlajanje na trgu.

image
REUTERS Emmanuel Macron in Angela Merkel.


Na preži pred novimi šoki

Ključno vprašanje je, koliko se lahko še ohladi avtomobilski trg in kateri dogodki lahko ohlajanje še pospešijo? »Globalna tveganja z vidika trgovinskih vojn, ki očitno postajajo nova realnost, ne vplivajo dobro na avtomobilsko industrijo, saj povečujejo negotovost pri končnih potrošnikih,« razmišlja Bešter in nadaljuje, da negotovost pomeni znižanje povpraševanja.

Primož Bešter, član uprave Kolektor Group: Globalna tveganja z vidika trgovinskih vojn, ki očitno postajajo nova realnost, ne vplivajo dobro na avtomobilsko industrijo, saj povečujejo negotovost pri končnih potrošnikih.

Ob tem opozarja, da so danes že precej visoke cene surovin, da je trg pregret tudi glede ostalih stroškov, ki se pojavljajo v procesu. Kot dodatno tveganje je izpostavil zniževanje potrošnje na Kitajskem, ki vpliva na povezane globalne verige.
Mi pa k tveganjem dodajmo še brexit, še posebno če bo ta nenadzorovan, kar bi dodatno zamajalo nemško gospodarstvo, ki se že tako in tako spogleduje z recesijo. Raziskovalci inštituta Halle Institute for Economic Research so denimo ugotovili, da bi kaos ob brexitu najbolj negativno vplival prav na nemško avtomobilsko industrijo. Ogroženih naj bi bilo več kot 15.000 delovnih mest v nemški avtomobilski industriji, skupno pa okoli 100.000 delovnih mest. Uresničitev črnega scenarija bi imela negativne posledice tudi za slovenske dobavitelje avtomobilske industrije, ki so močno vezani na nemške proizvajalce.

image
REUTERS Donald Trump, Xi Jinping, Angela Merkel, Mauricio Macri in Malcolm Turnbull na G20 v Hamburgu.


Zaton dizla

Za slovenske dobavitelje je pomembna tudi krepko spremenjena struktura nakupov novih avtomobilov. Lani je bilo namreč v EU prodanih 8,5 milijona novih avtomobilov z bencinskim motorjev in komaj 5,4 milijona avtomobilov z dizelskim motorjem, za katere se je še leto pred tem odločilo več kot 6,6 milijona evropskih kupcev. Padec prodaje dizlov je bil kar 18,3-odstoten, medtem ko se je »bencinarjev« prodalo slab milijon ali 12,8 odstotka več kot leta 2017.
Posledice za slovenska podjetja, ki so stavila na dele za dizelske motorje, bi lahko bile katastrofalne. A na srečo jih po oceni Tanje Mohorič, direktorice avtomobilskega grozda ACS, ni tako veliko. »Slovenski dobavitelji niso vezani samo na dizelska vozila, večina komponent ali sistemov se prodaja tudi za vozila na bencinski pogon ali hibridna in električna vozila (sedeži, aktuatorji, svetila ...),« je dejala in priznala, da je delež prodaje članov ACS, ki odpade izključno na komponente za dizelske motorje z notranjim zgorevanjem, težko oceniti, saj nima podatkov o sklenjenih pogodbah za dobave posameznih komponent.
A zaton dizla hitro rojeva priložnosti na drugih področjih. »Posebej hitro pa narašča prodaja rešitev za hibridna in električna vozila,« so poudarili v Hidrii.
Več iz rubrike