Arogantni voditelji – kvantni voditelji? (2. del)

Morda so še resnejši izziv kot vse večje razlike pri razdelitvi bogastva med revnimi in bogatimi podnebne spremembe in vse večje onesnaževanje okolja ter brezbrižno ropanje naravnih virov na Zemlji.

Strokovnjaki OZN so že pred leti opozarjali, da bi za razširitev potrošniškega vzorca razvitih držav na ves svet potrebovali sedem planetov, kot je Zemlja. To pomeni, da smo predvsem na račun razvitega dela sveta že zdavnaj presegli naravne zmogljivosti zemlje. A to očitno ni mar nikomur. Podnebni dogovor kot edino »orodje« za obvladovanje podnebnih sprememb na globalni ravni se vije kot jara kača in svetovni voditelji do zdaj niso prišli dlje kot do neskončnega dogovarjanja, medtem ko marsikje stvari spremljajo s figo v žepu. ZDA pa so pod Trumpovo oblastjo celo izstopile iz tega globalnega sporazuma, čeprav se nekatere zvezne države, kot je Kalifornija, zavedajo te nevarnosti in tudi že močno občutijo težave, ki jih predvsem kot vsakoletne požare povzročajo podnebne spremembe.

Posledice brezglavega ravnanja in pohlepa po dobičku, ki se steka le med peščico ljudi na tem svetu, so vse opaznejše na vsakem koraku. Topljenje ledu na Antarktiki, zviševanje morske gladine, vse večje in vse bolj uničujoče poplave, orkanski vetrovi, suše in drugi pojavi so čedalje silovitejši in bolj uničujoči za milijone ljudi po svetu, a odgovorni in vsak prebivalec tega sveta se ne zavedamo dovolj, da nam na tem področju dobesedno bijejo zadnje minute, ko stvari ne bo več mogoče obvladovati.

Reuters

Bodo ventilatorji in sončni ščit reševali podnebje na Zemlji?

Za stanje na Zemlji smo torej odgovorni prav vsi prebivalci tega planeta. Poraba energije in onesnaževanje s toplogrednimi plini je zelo povezano s standardom prebivalstva. Najvišji standard imajo v ZDA, in tudi poraba energije in izpusti CO2 na prebivalca temu sledijo ... Primerjave s Kitajsko so dovolj povedne, saj povprečni Kitajec porabi trikrat manj elektrike kot povprečen prebivalec ZDA, ki v zrak izpusti tudi trikrat več toplogrednih plinov. Ob tem se je treba zamisliti, kakšno bi bilo življenje na zemlji, če bi vsak Kitajec porabil še trikrat več elektrike in trikrat bolj onesnaževal kot zdaj. Če bi se takemu trendu pridružile še Indija, Brazilija in druge hitrorastoče države, bi bilo več kot jasno, da planet tega preprosto ne bi prenesel.

»Veliko norosti je v vaši tako imenovani civilizaciji. Kot norci drvite, beli ljudje za denarjem, dokler ga nimate toliko, da ga v prekratkem življenju ne morete porabiti.«

Namesto politikov, ki se niso sposobni niti dogovoriti niti v praksi storiti nekaj odločnih korakov za vsaj ublažitev uničujočih posledic podnebnih sprememb, zdaj segrevanje planeta poskušajo ublažiti znanstveniki z ogromnimi ventilatorji, ki izsesavajo ogljikov dioksid iz zraka, intenzivno pa se pripravljajo tudi na izpust kemikalij v stratosfero, ki bi v posameznih predelih Zemlje zmanjšalo sončno obsevanje. Znanstveniki na Harvardu so izračunali, da bi taka avantura s »solarnim ščitom«, s katerim bi zaščitili planet, stala okoli deset milijard dolarjev na leto. Študija Met Office, britanske državne meteorološke službe, je pokazala, da bi razpršitev drobnih delcev v stratosferi, s katerimi naj bi zatemnili sonce, lahko povzročila katastrofalno sušo v severni Afriki. Kevin Trenberth, eden najpomembnejših podnebnih znanstvenikov na svetu je za britanski časnik Guardian dejal, da ustavljanje sončnega obsevanja spodbuja sušo, ustvarja nemire in lahko povzroči tudi vojne spopade, medtem ko sedanji modeli niso dovolj dobri za napovedovanje rezultatov.

Tudi gnojenje morja oziroma odlaganje železa v oceane sodi med bolj tvegane tehnološke zamisli. Fitoplankton je največji proizvajalec kisika na Zemlji, vendar za razgrajevanje ogljikovega dioksida potrebuje železo. Poskusi so pokazali, da posipanje oceana s prahom železovega sulfata povečuje količino fitoplanktona. Po mnenju poznavalcev bi tak ukrep lahko sprožil povečano odmiranje planktona v morjih in ustvaril ogromna »mrtva« območja.

Boj s podnebnimi spremembami bomo po prepričanju Michaela Bloomberga, milijarderja, poslovneža, nekdanjega newyorškega župana dobili samo, če bo znižanje ogljikovih izpustov prinašalo dobiček. Tako je zapisal v aprila izdani knjigi Climate of Hope.

Reuters

Zemlja ni »Zgornji kašelj«

To je torej nekaj tehničnih in ekonomskih rešitev, ki jih ponuja znanost in eden izmed milijarderjev in samo upamo lahko, da tako norih zamisli, kot so navedene, ne bodo začeli izvajati v praksi, saj bi lahko popolnoma porušili občutljivo ekološko ravnovesje na Zemlji in sprožili nove vojne. Predvsem pa se ob tem postavlja vprašanje etične odgovornosti in dojemanje stvarnosti ter obsega in velikosti tega planeta.

Zemlja ni »Zgornji kašelj«. Zato se v tem kontekstu zdijo vsi omenjeni ukrepi dokaz za izključno »tehnološki« in finančni pogled na problem, medtem ko je Zemlja živ planet in so vse stvari medsebojno povezane, soodvisne in jih »upravljajo« naravni zakoni in ne zelo, zelo omejena človeška pamet.

Vprašanja globalnega segrevanja je namreč mogoče rešiti samo pri viru – to je v opuščanju uporabe fosilnih goriv, prepovedjo izsekavanja gozdov in novo pogozdovanje in predvsem s spremembo življenjskega sloga, zlasti v razvitem delu sveta, kjer povprečen prebivalec porabi odločno preveč virov, ki so na voljo.

Kvantni voditelj je navdihujoč, ne avtoritativen. Kvantna organizacija ima več centrov moči, tudi zato, da organizira neodvisna razmerja med vodilnimi in preostalimi v podjetju.

Na srečo količina denarja in bogastvo nista več edina omejujoča dejavnika, ampak moramo doumeti, da je to planet Zemlja, kjer smo vsi »ujeti« v naravne zakone in ne tiste, ki jih piše »človek«. Prav vsi smo v istem »čolnu«, odvisni smo izključno od naravnih zakonov in ni tehnologije, neprebojnih luksuznih jaht, najbolj oddaljenih otokov in podobnih varoval, kamor bi se zatekli najpremožnejši prebivalci tega planeta. Če bo prepozno, ne bo niti toliko upanja več, kot ga imajo številni prebežniki, ki se tako rekoč vsak dan v čolnih odpravljajo na negotovo pot čez Sredozemsko morje v upanju na lepšo prihodnost.

Vsi tisti, ki so prepričani, da nas bosta rešila tehnologija in denar, bi si morali prebrati in se nekoliko zamisliti nad mislimi Indijancev, ki so in še vedo, da so odvisni samo od narave, zato jo globoko spoštujejo in živijo po njenih zakonih. V knjigi Utrip ravnovesja so zapisali: »Veliko norosti je v vaši tako imenovani civilizaciji. Kot norci drvite, beli ljudje za denarjem, dokler ga nimate toliko, da ga v prekratkem življenju ne morete porabiti. Ropate gozdove, zlorabljate zemljo, zapravljate njena bogastva, kot da ste poslednji rod. Ne mislite na svoje potomce, ki bodo živeli za vami. Šele takrat, ko bo iztrebljeno poslednje drevo, zastrupljena zadnja reka, ujeta poslednja riba, boste spoznali, da denarja ne morete jesti.«

Reuters

Bo Kitajska prva snela Newtonova očala?

Skratka, dosedanji ekonomski sistem v svetu, ki je skoraj popolnoma zanemaril socialno in okoljsko komponento, je preživet in celotno človeštvo vodi v pogubo. Morda pa so prav očitna znamenja propada zahodne civilizacije, kot jo napoveduje evolucionistična teorija. Nemški znanstvenik Oswald Spengler (1880–1936) je leta 1918 napisal zelo brano delo Propad Zahoda. Na podlagi proučevanja osmih civilizacij je dokazoval, da ima vsaka civilizacija določeno življenjsko dobo, ki traja okoli tisoč let. Zahodna kultura je po njegovem mnenju vzniknila okoli leta 900 in se zdaj končuje. Seveda konec ne pomeni ravno fizičnega izginotja, ampak to, da je bil vrhunec neke politične usmeritve (razvoj znanosti in tehnike) dosežen in je možno samo še nazadovanje.

Posledice brezglavega ravnanja in pohlepa po dobičku, ki se steka le med peščico, so vse opaznejše.

A v ozadju tega kaosa se že svetlikajo nova obzorja zakonov kvantne fizike, ki jih je z odkritjem duhovne inteligentnosti kot najvišje stopnje inteligentnosti, utemeljila dr. Danah Zohar, kvantna fizičarka in filozofinja, ki je pred nekaj tedni obiskala Slovenijo in za Sobotno prilogo dejala, da po načelih kvantne fizike stvari niso samo takšne ali drugačne, so oboje. V kvantni fiziki je nekaj tukaj in je tam, je zdaj ali včeraj, je osnovni delec ali val …

Lastnost pravega kvantnega voditelja je, da je navdihujoč, ne avtoritativen. Običajna organizacija deluje z vrha navzdol, center moči na vrhu določa delovanje, vsi pod njim izpolnjujejo ukaze. Kvantna organizacija ima več centrov moči, tudi zato, da organizira neodvisna razmerja med vodilnimi in preostalimi v podjetju.

Kvantni sistem torej usmerja našo pozornost v vse stvari, vidimo vse možnosti razvoja. Toda tam ni možnosti za aroganco, za norost, za izvajanje moči zaradi moči, v smislu, jaz sem šef, kaj me ti sploh lahko naučiš, pokazal ti bom, kako ubogati. Takšen naj bi torej bil kvantni voditelj prihodnosti in tudi mi vsi, zato moramo čim prej prisluhniti njenim ugotovitvam in sneti Newtonova očala ter odkriti novo resnico, da živimo v kvantnem svetu.

Reuters

Kako se bo kvantno vodenje širilo po svetu in kaj se bo dogajalo s podnebnimi spremembam, bo v prihodnje odvisno tudi ali predvsem od Kitajske, ki je po skupni količini izpustov toplogrednih plinov absolutno največja onesnaževalka na svetu in posledice tega še kako občutijo v številnih velikih mestih, kjer ljudje zaradi onesnaženega zraka hodijo v maskah in živijo v zaprtih prostorih. Za ublažitev teh posledic bodo na območju, velikem kot Islandija, zasadili gozdove, prav tako gradijo ogromne stolpe za čiščenje zraka in podobno. Pred kratkim so se odločili, da ne bodo več planetarno odlagališče odpadne plastike iz razvitega sveta. Ta nenadna odločitev je med izvozniki odpadkov izzvala številne dileme o nadaljnji usodi odpadkov, saj nimajo razvitih toliko zmogljivosti za predelavo. Vse to in številne druge težave v zvezi z onesnaževanjem jih silijo v iskanje različnih rešitev. Med temi se njihovi akademiki in vladni možje zdaj ukvarjajo tudi z vprašanji kvantnega vodenja, kot ga je zasnovala dr. Zoharjeva, ki že nekaj časa deluje na Kitajskem. Prav tako so za svetovalca povabili hrvaškega kvantnega fizika dr. Davora Pavuno, ki na tem področju že 30 let deluje v Švici in drugod po svetu ter velja za zelo glasnega kritika sedanjega dogajanja v svetu in še posebno na Hrvaškem. Če se bodo na podlagi njunih mnenj in njima podobnih strokovnjakov odločili za preskok iz današnje neperspektivnosti v kvantno prihodnost, bo to zelo dobro znamenje ali celo odrešitev za vse prebivalce tega sveta, ki bolj kot kdajkoli doslej potrebuje močnega svetovnega voditelja za drugačno prihodnost. Sedanji ekonomski in pravni sistem, elite in arogantni voditelji vseh vrst celotno človeštvo pehajo v prepad. To pomeni, da tudi minimalno povečanje plač najslabše plačanim v javnem sektorju pri nas ni edina prava rešitev za stavkajoče. Človeštvo potrebuje nove – kvantne voditelje!

Preberite tudi Arogantni voditelji – kvantni voditelji?

* Avtor je nekdanji novinar, urednik in vodja medijskih projektov ter avtor knjige Zdravilne rastline za poslovno in osebno rast.

* Mnenje avtorja ne izraža nujno mnenja uredništva.