Arogantni voditelji – kvantni voditelji?

Stavka javnega sektorja, kjer so svoje nezadovoljstvo izrazili najslabše plačani delavci v javnem sektorju, med katerimi so tudi policisti, gasilci, vojska, zaposleni v zdravstvu, izobraževanju in na drugih področjih ni dobro znamenje za to vlado in vse tiste, ki so nas pripeljali do stanja, ko celo zaposleni s svojim poštenim delom ne morejo zaslužiti za skromno preživetje sebe in svojih družin. To je velik poraz vladajočih elit in hkrati tudi dokaz, da smo se znašli v vrtincu globalnega trenda, v katerem bogataši postajajo vse premožnejši, revni pa vse revnejši.

OZN se je že leta 1995 odločila, da bo obdobje med letoma 1997 in 2006 razglasila za desetletje izkoreninjenja revščine. Namesto tega se je do zdaj globalna revščina samo še poglobila in prav nobenih znamenj ni, da bi se trendi obrnili.

Tako kot že več let zapored so tudi letos na vrhu v Davosu o tem skrb vzbujajočem trendu govorili najvplivnejši in najpremožnejši prebivalci tega sveta, a kakšnih spodbudnih novic s tega prestižnega dogodka nismo dočakali. Vendar kritiki tudi letos ugotavljajo, da gre predvsem za elite, ki pametujejo o pravičnem svetu brez realnih rezultatov in prave volje po spremembah.

So pa, tako kot vsako leto, na to glasno opozorile različne človekoljubne organizacije, kot je Oxfam, ki je udeležence ponovno opozoril, da globalna ekonomija še naprej koristi predvsem superbogatim, medtem ko milijarde ljudi ostajajo v bedi in revščini. Od vsega na novo ustvarjenega bogastva se ga je 82 odstotkov prelilo v žepe odstotka najbogatejših Zemljanov. Najrevnejša polovica svetovnega prebivalstva, ki jo predstavlja 3,7 milijarde ljudi, pa ni bila deležna nobenega povečanja bogastva. Plače navadnih delavcev so se po njihovih izračunih od leta 2010 povečevale za povprečno dva odstotka na leto, medtem ko je bogastvo milijarderjev raslo za povprečno 13 odstotkov na leto. V zadnjih 12 mesecih so z rekordno hitrostjo nastajali novi milijarderji – povprečno en milijarder na dva dni.

Pexels

Poleg številnih drugih je na vse večje razlike med revnimi in bogatimi že leta 2014 glasno opozoril Nobelov nagrajenec dr. Joseph Stiglitz, ki se s tem problemom ukvarja že več let. Dejal je: »Povprečen prihodek ameriškega delavca je zdaj nižji kot pred 40 leti, po drugi strani pa se je povprečni prihodek zgornjega odstotka ljudi zvišal za več kot 60 odstotkov. V zadnjih letih po izbruhu krize je zgornji odstotek pobral celo več kot 90 odstotkov vseh dobičkov. To je preprosto nesprejemljivo in kaže, da gospodarski sistem ne deluje.«

Dr. Joseph Stiglitz, Nobelov nagrajenec: »Povprečni prihodek ameriškega delavca je zdaj nižji kot pred 40 leti, po drugi strani pa se je povprečni prihodek zgornjega odstotka ljudi zvišal za več kot 60 odstotkov, gospodarski sistem očitno ne deluje.«

Skrb vzbujajoča je tudi razlika v BDP med najbogatejšimi in najrevnejšimi državami sveta, ki se je od sredine 19. stoletja z ena proti dve povečala na razmerje ena proti več kot sto. To jih skrbi tudi v OZN, ki se je že leta 1995 odločila, da obdobje med letoma 1997 in 2006 razglasi za desetletje izkoreninjenja revščine. Namesto tega se je globalna revščina do zdaj samo še poglobila in prav nobenih znamenj ni, da bi se trendi spremenili. Prej nasprotno. Svet vse bolj obvladujejo multinacionalke, pri katerih sta edina skrb čim večji dohodek in dobiček za vsako ceno.

Roboti osvajajo Amazon, delavci na cesto

Zgodba ustanovitelja spletne trgovine Amazon in od lani (po izračunih tiskovne agencije Bloomberg ima sto milijard dolarjev premoženja) najbogatejšega človeka na svetu Jeffa Bezosa je lep primer takega ravnanja. V zadnjem času je največji spletni trgovec deležen veliko kritik glede ravnanja z zaposlenimi. Delo se bo začelo ob pol osmih zjutraj in končalo ob šestih zvečer. Velikanske hale so brez dnevne svetlobe, zaradi česar delavci pod fluorescentno rumeno svetlobo popolnoma izgubijo občutek za čas. Delavci lahko sedejo samo med dvema polurnima pavzama.

Pexels

Pred vsakim delavcem je zaslon, ki prikazuje, koliko paketov je dokončal. Kamere nenehno spremljajo vsak njihov korak. Amazon delavce izkorišča »kot živino«. Vodstvo ugotavlja, da so delavci njihov najšibkejši člen, zato zaposlene nadomeščajo z roboti. Vsak od njih pripravi 80 izdelkov na minuto, zaposleni delavec pa okoli 30. Po novem roboti prodajajo tudi njihove knjige v knjigarnah. Na začetku letošnjega leta so v Angliji že odprli prvo knjigarno na svetu, v kateri strežejo roboti.

V takšnih razmerah delajo najslabše plačani delavci v Amazonu in še marsikje, tudi pri nas. A vse večje pritiske doživljajo tudi zaposleni na precej bolje plačanih delovnih mestih kot je, denimo, srednji menedžment, kjer v vse bolj zaostrenih delovnih pogojih nanj izvajajo pritiske podrejeni in nadrejeni. V svetovnih finančnih prestolnicah so pod nenehnim pritiskom tudi finančni menedžerji, borzniki, zaposleni v zagonskih podjetjih in v številnih drugih poklicih.

Jeff Bezos, prvi mož multinacionalke Amazon - Njegova edina skrb je čim večji dohodek in dobiček za vsako ceno.

Skratka, zaposleni v organizacijah vse bolj postajajo le instrument, s katerim se ustvarja dobiček. Nenehno so obremenjeni s tem, koliko veljajo in kolikšna je njihova vrednost na trgu, koliko časa bodo še imeli delo in zaposlitev. To pa so dejavniki, ki velike množice zaposlenih vodijo v strah, stres, depresijo, izgorelost, anksioznost, probleme v odnosih s partnerjem, različne konflikte in tako dalje. Tisti, ki delajo v bolje plačanih poklicih, svojo »tolažbo« pogosto iščejo v drogah, alkoholu, seksu, pretiranem nakupovanju, eksotičnih potovanjih in podobnem.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) te ugotovitve potrjuje in napoveduje, da bo depresija do leta 2020 postala največji problem človeštva in bo s prvega mesta »izrinila« bolezni srca in ožilja. Kakšne razsežnosti dobivajo ta in druge duševne bolezni sodobnega časa, nam povedno kaže že slovenska statistika o porabi zdravil za delovanje na živčni sistem (antidepresivi in podobno). Od leta 2002 se je samo pri nas povečalo število dnevnih odmerkov za omenjena zdravila za več kot trikrat (s 13,6 na 44,2 milijona dnevnih odmerkov na leto). Podatki kažejo, da ženske zaužijejo več kot dvakrat več teh zdravil kot moški. Tudi zdravniki pri nas in po svetu opozarjajo, da se v zadnjih letih povečuje število hudih primerov obolenj zaradi depresije in daljših bolniških odsotnosti. Poleg vseh nevšečnosti v družinskem življenju in na delovnih mestih strokovnjaki opozarjajo, da se hkrati s temi trendi povečujejo tudi ekonomski stroški, ki znašajo od tri do štiri odstotke BDP na leto.

Po drugi strani strokovnjaki po svetu ugotavljajo, da je prav ekstremna neenakost po svetu gojišče za koruptivno politiko in znižuje gospodarsko rast. Marsikje povzroča zdravstvene in socialne probleme, onemogoča družbeno mobilnost, hrani kriminal, spodbuja beg iz revnejših predelov sveta v razvite države ter celo oborožene konflikte itd.

Digitalni fevdalizem

Takšno je torej sedanje stanje duha na Zemlji, ki ga usmerjajo multinacionalke in neodgovorni voditelji. Avtorji knjige Zemlja 1998 so že na prelomu tisočletja zapisali, da je na svetu z odhodom Billa Clintona zazijala velika praznina, saj zdaj med pomembnimi svetovnimi možmi ni nikogar, ki bi se ustrezno odzval na izzive sodobnega sveta. Njegov naslednik George Bush je že v prvih mesecih svojega mandata dokazal, da bo najbogatejša država sveta in hkrati največja onesnaževalka s toplogrednimi plini (na prebivalca) stopila korak nazaj. Zdaj pa se zdi, da je ameriški predsednik Donald Trump stopil še vsaj en korak nazaj in do zdaj z zniževanjem davkov poskrbel predvsem za bogato elito, z izstopom iz pariškega podnebnega dogovora pa svet pahnil v še večjo negotovost. Medtem pa velike korporacije postajajo vse močnejše in vplivnejše in jim je mar samo še zaslužek in dobiček.

Plače navadnih delavcev so se od leta 2010 zviševale za povprečno dva odstotka na leto, medtem ko je bogastvo milijarderjev raslo za povprečno 13 odstotkov na leto. V zadnjih dvanajstih mesecih so z rekordno hitrostjo nastajali novi milijarderji – povprečno eden na dva dni.

Kevin Dahamae, ameriški pisec in arhitekt rastočega novega protestniškega gibanja proti globalizaciji, se je že konec prejšnjega stoletja spraševal, ali bodo na pragu 21. stoletja denarne vrednote povsem preplavile življenjske vrednote. Tega po njegovem mnenju ne bi smeli dopustiti, zato se je njegovo protestniško gibanje zavzemalo za tako imenovano ljudsko globalizacijo, ki bi bila bolj po meri večine človeštva. Raziskava nekega ameriškega poslovnega časnika je ugotovila, da je 74 odstotkov ameriške javnosti prepričane, da imajo velike korporacije preveč moči, 73 odstotkov jih meni, da so najvišji menedžerji preveč plačani. Kar 95 odstotkov jih je odgovorilo, da bi bile korporacije nekaj dolžne storiti tudi za svoje delavce in skupnosti, v katerih delujejo, in bi morale del dobička nameniti tudi temu. V praksi se stvari dogajajo ravno obratno in zdi se, da so velike multinacionalke brez prave regulacije in nadzora državnih institucij ter civilne družbe.

Pexels

V zadnjem času so se kot tarča kritik znašli tudi posamezni digitalni giganti, kot so Apple, Alphabet, Amazon, Microsoft in Facebook, ki so po mnenju kritikov poskrbeli za digitalni fevdalizem. Ali ste vedeli, da posameznik pogleda telefon povprečno dvestokrat na dan in da vsak četrti človek preživi na spletu dlje časa, kot spi? Ali da 70 odstotkov od 16 do 24-letnikov raje komunicira s sporočili kot v živo in da povprečen najstnik pošlje 3400 sporočil na mesec iz postelje? Še alarmantnejše so ugotovitve študije Deloitte: tretjina Britancev pametni telefon pogleda v prvih petih minutah po tem, ko so odprli oči, vsak tretji pa telefon preveri celo med spanjem. Prikovanost na družabna omrežja in tehnologijo vse bolj postaja epidemija sodobnega sveta, ki doseže najbolj zakotne kotičke zemeljske oble in s seboj ne prinaša le napredka, ampak tudi povsem nove tehnološke bolezni in duševne motnje.

Med najpogostejšimi težavami, ki jih prinaša sodoben način življenja in pretirana uporaba digitalnih pripomočkov je v ZDA anksioznost, ki je pogostejši vzrok za bolniško kot prehladi. Po drugi strani raziskovalci v ZDA ocenjujejo, da je od 75 do 90 odstotkov vseh obiskov pri splošnem zdravniku tako ali drugače povezanih s stresom. V kakšnem svetu torej živimo, če že osemletnik tarna, da je pod stresom in kaže anksiozna nagnjenja, ki se kažejo kot strah pred socialnimi stiki, panični napadi, oteženo dihanje ali pospešen utrip srca, težave s spanjem, doživljanje pretirane tesnobe pri stikih z vrstniki, glavoboli, slabosti in podobno. Poleg pretirane uporabe sodobnih tehnologij psihologi vidijo vzrok tudi v tem, da imajo starši premalo časa ali volje za pogovore z otroki, manj je družinskih srečanj, na katerih bi se morali starši o tem odkrito pogovoriti s svojimi otroki in jih opozoriti na vse pasti sodobnih tehnologij ter skupaj z njimi določiti razumne omejitve pri uporabi mobilnika, računalnika in podobno.

Eden od pogostih vzrokov za takšno stanje je, da otroci nimajo več stika z naravo, manj so fizično aktivni, prav tako svoje prispevajo socialne stiske, brezposelnost staršev in podobno. Po drugi strani starši svoje najmlajše preveč zavijajo v vato in jih ne spodbujajo k samostojnosti. Namesto pohval pri otrocih raje iščejo napake, zato se otroci in mladostniki pogosto vrtijo v začaranem krogu, iz katerega brez ustrezne strokovne pomoči pogosto ne najdejo pravega izhoda.

Bill Gates se je vrha v Davosu udeležil kot eden najvplivnejših in najpremožnejših prebivalcev tega sveta.

Kakšne posledice bo na globalni ravni prinesel omenjeni digitalni fevdalizem, si najbrž težko predstavljamo. Prav tako tudi nihče ne ve, kaj bo pomenila pospešeno uvajanje robotov na vsa področja dela in četrta industrijska revolucija nasploh. Po raziskavi, ki jo je opravil Dell v sodelovanju z inštitutom IFTE, bo do leta 2030 na voljo okoli 85 odstotkov služb, ki jih zdaj še ne poznamo. Zaradi hitrih sprememb bodo po njihovih ugotovitvah uspešni predvsem tisti zaposleni, ki se bodo z nenehnim izobraževanjem znali hitro prilagajati novim zahtevam delodajalcev.

Povečanje uživanja antidepresivov

Od leta 2002 se je samo pri nas povečalo število dnevnih odmerkov antidepresivov za več kot trikrat (s 13,6 na 44,2 milijona dnevnih odmerkov na leto). Podatki kažejo, da ženske zaužijejo več kot dvakrat več teh zdravil kot moški.

(nadaljevanje prihodnjič)