Koliko sevanja absorbira človeško telo?

Pred sevanjem se je nemogoče zaščititi
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Na svetu je že več kot šest milijard uporabnikov mobilnih telefonov ter dodatnih 23 milijard drugih medsebojno povezanih pametnih naprav. Do leta 2020 naj bi bilo teh naprav 30 milijard, s prihodom tehnologije 5G pa jih bo do leta 2025 že 75 milijard. K temu niso prišteta avtonomna vozila, ki bodo za varno uporabo zahtevala izjemno pokritost tako s signalom GPS kot 5G.
Vsaka brezžična naprava oddaja eno izmed vrste različnih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj, ki prihajajo tako od vira (npr. radijski oddajniki, bazne postaje ...) kot od samih naprav. Pred sevanjem se je nemogoče zaščititi.
Interes za razumevanje vpliva, ki ga ima visokofrekvenčno magnetno sevanje na biologijo človeka, obstaja tako v strokovni kot laični skupnosti, a jasnih odgovorov za zdaj ni.
Pixabay
Pixabay

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki spada pod okrilje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje leta 2011 klasificirala kot potencialno rakotvorno. »Takrat se je končala ena izmed največjih mednarodnih raziskav na tem področju. WHO je na podlagi teh izsledkov ocenila, da obstaja rahlo povečane tveganje za raka na vratu in glavi, če ljudje uporabljajo mobilne telefone več kot deset let vsaj trideset minut na dan,« pojasnjuje dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kljub temu da naslednje raziskave, ki so bile po besedah sogovornika kvalitetnejše, niso potrdile teh ugotovitev, pa ocena WHO še vedno velja.



Mobilni telefoni oddajajo različna sevanja in po Gajškovih besedah učinkovite zaščite proti temu ni. »Folije, ki naj bi zaščitile uporabnike pred potencialno škodljivim sevanjem, povzročijo le to, da se moč signala zaradi ovire še poveča,« razloži. Stroka svetuje tudi uporabo prostoročnega žičnega paketa, torej s slušalkami. Ker končnega odgovora o možnih negativnih vplivih sevanja mobilnih telefonov na zdravje še ni, na Inštitutu za neionizirna sevanja predlagajo, da potrošnik ob upoštevanju načela previdnosti izbere telefon z nižjo vrednostjo SAR od 0,6 W/kg. Vsak telefon mora imeti v specifikaciji navedene vrednosti SAR. Tudi na slovenski spletni strani www.inis.sisi lahko pogledate, kakšno vrednost SAR imajo različni modeli telefonov. Nekaj vrednosti SAR objavljamo v grafu. Applovi telefoni imajo običajno presežene preventivne vrednosti, proizvajalec Samsung pa ne.

Še vedno ni jasno, ali je mobilno sevanje rakotvorno

Sevanje, ki ga oddajajo mobilne naprave, danes spada v kvalifikacijo 2B, kar zgolj pomeni, da obstaja verjetnost, da sevanje ima vpliv. »Negativni vplivi sevanja so se doslej pokazali le na ljudeh, kar pa se spremlja prek vprašalnikov, ki ugotavljajo, kako ljudje uporabljajo telefon, koliko časa, na kateri strani in kakšen tumor se jim je razvil. Kaj vse je še lahko morda vplivalo na razvoj tumorjev pri njih, se ne spremlja. Negativni učinki sevanja mobilnih naprav se v nadzorovanem okolju, torej na celicah in živalih v laboratoriju, doslej niso pokazali. Če bi se tudi v laboratoriju, potem bi mobilno sevanje spadalo v skupino 1, kjer so kajenje, azbest, ultravijolično sevanje, izpuhi, kemikalije ipd.,« pojasnjuje sogovornik.
Ker na pojavnost raka vpliva skupek dejavnikov, znanost preprostega odgovora nima. »Recimo, kajenje ima faktor 12, pri telefonu pa je faktor 1,2 – torej desetkrat manjši,« pojasnjuje Gajšek. »Iz tega vseeno ne moremo sklepati, da če bo nekdo kadil in toliko časa uporabljal telefon, bo dobil raka. Včasih smo v slepi ulici.«
Kljub temu da odgovora o škodljivosti nimamo, pa se znanost še naprej trudi raziskovati, kaj se s sevanjem okoli nas dogaja, in ga poskuša bolje razumeti. Tako je prejšnji teden v Portorožu potekala mednarodna konferenca BioEM, kjer so strokovnjaki z različnih področji med drugim odgovorili tudi na vprašanje, koliko sevanja, ki je okoli nas, prejmemo v telo in od katerih frekvenc.

Absorbiramo tisočkrat manj sevanja od mejnih vrednosti

Pixabay
Pixabay

Največ sevanja glede na raziskavo Inštituta za neionizirna sevanja in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je bila izvedena na 52 odraslih in 54 otrocih v Sloveniji, ljudje prejmejo s frekvence FM in 1800 MHz, ki je zadnje leto dominantna frekvenca Sloveniji. »Manjši otroci to frekvenco bolj absorbirajo kot odrasli, kljub temu pa so mejne vrednosti ekstremno nizke, tisočkrat nižje od mejnih vrednosti, zato ni razloga za preplah,« pravi Gajšek. Največ sevanja so tako odrasli kot otroci prejeli od tranzistorjev FM, to so oddajniški centri, največja sta na Krvavcu in Nanosu. Območje pri Razdrtem je, kot je že znano, v Sloveniji najbolj obremenjeno s sevanjem in presega z uredbo določene mejne vrednosti.
Raziskovalce pa s prihodom omrežja 5G zanima tudi, kako bodo vplivale te frekvence, ki so popolnoma nove in o njihovih vplivih na človeško biologijo ni še nič znanega. »Tehnologija 5G me kot uporabnika navdušuje. Komaj čakam, da samovozeči avtomobil po opravkih razvozi mene, ženo in otroke, a me po drugi strani skrbijo morebitni vpliv na zdravje, ki jih bo ta tehnologija imela,« je za Svet kapitaladejal dr. Damijan Miklavčič s fakultete za elektrotehniko.

S 5G prihajajo nove nepoznane frekvence

»Še vedno ne razumemo točno, kako doslej poznana sevanja vplivajo na človeško telo, čeprav je bilo izvedenih že na tisoče raziskav. S tehnologijo 5G prihajajo popolnoma nove frekvence, ki jih še nismo uporabljali. Vemo, da so velike od 25 do 30 gigahercev, a ne vemo, kaj prinašajo. Gre za milimetrske valove, katerih vdorna globina zaradi visokih frekvenc ni velika. Kot vidimo na prvih predstavitvah te tehnologije, gre za zelo velika razmerja med najvišjo vrednostjo signala in povprečno vrednostjo. To je negativno v smislu dovedene energije. Potrebne bi bile raziskave, ki bi se ukvarjale s tem, a doslej ni bilo še nobene, kljub temu da bo tehnologija prišla čez dve leti v množično uporabo.« Tako bo spet, kot je običajno, odgovor o vplivu nove tehnologije na našo biologijo sledil z zamikom.
Folije, ki naj bi zaščitile uporabnike pred potencialno škodljivim sevanjem, povzročijo le to, da se moč signala zaradi ovire še poveča.
Toda v čem je pravzaprav 5G tako drugačen od drugih frekvenc, prek katerih prenašamo podatke in komuniciramo. Neznanka je, pravi dr. Maiklavčič, ker bo baznih postaj 5G veliko več, kot je anten, ki jih danes vidimo. »Njihovo število bo odvisno od tega, ali gre za ruralno ali urbano okolje, a zagotovo jih bo vsaj desetkrat več. Ker bodo na vsakem koraku, to res pomeni, da bodo oddajale manj energije, toda ne vemo točno, kaj se dogaja s seštevkom ter kakšen je vpliv sevanja različnih tehnologij, ki bodo sočasno v uporabi.«
V raziskavi o vplivu sevanj na človeka COSMOS, ki poteka od leta 2007 in spremlja uporabnike mobilnih naprav na Danskem, Finskem, Švedskem, Nizozemskem, v Franciji in Veliki Britaniji, je bilo, recimo, ugotovljeno, da ljudje pri uporabi signala UMTS poročajo o hudih glavobolih, ko pa preklopijo na omrežje GSM, se glavoboli nehajo, kar je fizikalno nesmiselno, pravi Miklavčič. »GSM bistveno bolj seva kot UMTS in tako je to še ena neznanka.«
Vse skupaj je v študijo COSMOS vključenih skoraj 300.000 ljudi, cilj pa je spremljanje njihovega zdravstvenega stanja in njihove izpostavljenosti mobilnemu sevanju za obdobje od dvajset do trideset let. Pri zdravstvenih tveganjih raziskovalci spremljajo rakasta obolenja, tudi redke oblike, kot je tumor na možganih, benigne tumorje, nevrološka in kardiovaskularna obolenja, vse simptome in spremembe v obolenjih kot tudi glavobole in težave s spanjem.

Pionirji na področju sodobnega zdravljenja raka

Po drugi strani raziskovalci sevanje raziskujejo tudi iz nasprotne, zdravilne strani. Dr. Miklavčič je eden od začetnikov uporabe visokofrekvenčnega magnetnega sevanja za zdravljenje. Kontradiktornost v diskurzu sevanja pojasnjuje: »Izziv je razumeti interakcijo med elektromagnetnimi polji in električnimi tokovi ter biološkimi sistemi. Če jo razumemo, lahko sevanje uporabimo za zdravljenje ali pa preprečevanje negativnih učinkov tehnologije.«
Zdi se, da gre znanosti pri zdravljenju s pomočjo visokofrekvenčnega magnetnega sevanja veliko bolje. »S tako imenovano elektroporacijo se omogoča začasno povečanje prepustnosti celične membrane, da v celico lahko dovedete bodisi genetski material bodisi kemoterapevtike, ki imajo s to metodo veliko večjo učinkovitost,« pojasnjuje sogovornik. Slovenski raziskovalci so s tujimi pri raziskovanju elektroporacije navezali stike že v devetdesetih letih in do danes metodo pripeljali do klinične uporabe. »V onkologiji z njo danes zdravimo čvrste tumorje, tudi tiste globlje ležeče. Prve študije pa so bile izvedene prav v Sloveniji in tako sta danes Onkološki inštitut in UKC na tem področju med vodilnimi.« Zdaj razvijajo orodja in modele za načrtovanje zdravljenja.

Slovenskega investitorja niso našli

Že v devetdesetih letih so začeli razvijati tudi naprave za elektroporacijo. Bili so zelo uspešni. »Poskušali smo najti slovensko podjetje, ki bi vodilo podjetje in prodajo, a so se naša podjetja takrat ukvarjala predvsem z lastninjenjem. Zelo sem bil razočaran, ker mi nikakor ni uspelo prepričati nobenega slovenskega investitorja. Potem sem identificiral primerno italijansko podjetje, ki zdaj prodaja in trži te naprave,« razloži Miklavčič.
Kljub temu da je bila s tem v Sloveniji zamujena še ena dobra priložnost za prenos znanja v poslovno prakso, pa Miklavčič ostaja optimističen. »Slovenski študentje so se zaradi uspešnega razvoja elektroporacije in njenega prenosa v prakso veliko naučili. Navdušenje pri odkrivanju neznanega je nekaj najlepšega pri našem delu. Pri tem udeleženci pri projektu pridobijo veliko samozavesti, ki jim pomaga tudi pri nadaljnjem delu.«
Izjemnim dosežkom Miklavčiča in Gajška pa se lahko zahvalimo tudi, da smo postali lokacija za udeležence mednarodnih kongresov o vplivih visokofrekvenčnega magnetnega sevanja. Pred nekaj leti smo gostili kongres o elektroporaciji, prejšnji teden, kot omenjeno, BioEM. »Tudi to ima ekonomske učinke, če nam že podjetij ni uspelo ohraniti slovenskih,« dodaja Miklavčič

Več iz rubrike