Anketa: Rusija kot eden najpomembnejših trgov

Toda Rusija počasi okreva, kar je dobra novica za slovenske izvoznike, tako kot obisk Moskve predsednika države Boruta Pahorja, ki bo pri ruskem kolegu Vladimirju Putinu 9. in 10. februarja. S seboj naj bi odpeljal delegacijo gospodarstvenikov, med katerimi je sicer marsikdo upal, da se bo lahko s predstavniki Rusije o poslih pogovarjal že med poletnim Putinovim obiskom ruske kapelice pod Vršičem, a je bil tedanji obisk predvsem pietetne narave.

Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke

Krka je družba z največjim številom malih vlagateljev pri nas. Skoraj 40 odstotkov je imajo v lasti fizične osebe. Ima več kot 53.000 malih delničarjev, ki se bodo razveselili novice o okrevanju ruskega gospodarstva. »Ruska federacija je eden ključnih Krkinih trgov, kjer dosegamo skoraj petino prodaje. Prvič smo se v Rusijo podali leta 1965, ko smo na sejmu v Moskvi predstavili svoje prve farmacevtske izdelke in jih tudi uspešno prodali. Sodelovanje se je z leti krepilo. Izboljšanje ekonomskega položaja na ruskem trgu bi vsekakor pozitivno vplivalo na naše poslovanje v tej državi, saj bi pomenilo večjo kupno moč prebivalstva in državnih institucij. Iz izkušenj vemo, da se, ko gre ruskemu gospodarstvu dobro, to prej ali slej pokaže tudi na izboljšanju večine gospodarstev držav nekdanje Sovjetske zveze. Ruski trg v svetovnem merilu ne izgublja privlačnosti in perspektivnosti, zato na njem vidimo še veliko poslovnih priložnosti,« se na pričakovane posledice krepitve cene energentov na rusko gospodarstvo odzivajo v Krki, ki jo vodi Jože Colarič.

Tomaž Gornik, prvi mož IT-družbe Marand

V Moskvi je podjetje Marand dobilo posel e-zdravje – ta bo povezal 106 bolnišnic in 500 zdravstvenih domov. Ruski trg je njegovemu podjetju lani prinesel približno tretjino prihodkov prodaje programske opreme. Ali napovedano okrevanje vpliva tudi na to slovensko podjetje, ki posle sklepa predvsem z rusko državo? »Ravno zato, ker delamo z Rusijo, je to še posebej pomembno, saj so v tej državi vsi javni proračuni odvisni od cene nafte. Zato so se precej skrčili ob nizkih cenah nafte v preteklem obdobju. Višje cene nafte bodo vsekakor pozitivno vplivale na poslovanje z Rusijo. Trenutno namreč delamo samo v Moskvi, ki ima denar kljub nizkim cen nafte, medtem ko so preostala območja Rusije v investicijah precej omejena. Z višjimi cenami nafte bi se to vsekakor popravilo,« je optimističen Gornik.

Sandi Češko, direktor in solastnik Studia Moderna

Pred leti najbogatejšega Slovenca Sandija Češka sta z vrha lestvice pomagala spraviti tudi kriza v Rusiji in padec kupne moči njenih državljanov. Nekatere družbe njegovega holdinga Studio Moderna so poslovale v rdečih številkah, medtem ko matična po njegovih zagotovilih ni imela izgube. Zaradi ekonomskih razmer v Ukrajini in Rusiji so se zmanjšali njegovi prihodki, kar se je zgodilo prvič v zgodovini podjetja. V preteklosti so presegali 400 milijonov evrov, v zadnjih letih so se zmanjševali po približno nekaj več kot pet odstotkov. »Studio Moderna ni tako velik sistem, da bi se ukvarjal s tovrstnimi projekcijami. Pri nas vemo, da moramo najti rešitve za vse situacije. Seveda načrtujemo bolj optimistično, če so razmere na trgu stabilne. Po dveh letih padanja prodaje v zadnjih mesecih dosegamo že zelo dobro rast in gledamo zelo optimistično v 2017. K temu je pripomoglo najprej to, da so se kupci po dveh letih stagnacije prilagodili razmeram in so se očitno odločili, da nekatere nakupne odločitve, ki so jih odložili, ko je rubelj začel svojo pot navzdol, zdaj aktivirajo. Boljše pa so tudi druge objektivne razmere, kot je cena nafte, kar vse ustvarja bolj optimistično okolje, ki ima pozitivne učinke na naše poslovanje.«