Angleži bežijo iz Prekmurja na Gorenjsko

Se še spomnite angleške invazije na Prekmurje in Goričko, tudi na njune najbolj odmaknjene predele? No, Angleži, ki so bili pred leti največji kupci prekmurskih hiš, so lani v Pomurju kupili samo tri nepremičnine. Prehiteli so jih Nemci in Avstrijci, ki so lani tam kupili devet nepremičnin, navaja novo poročilo geodetske uprave o slovenskem trgu nepremičnin. Nekoč ena bolj vročih destinacij pri nas se očitno ohlaja. »Tujci se ne zanimajo za nakupe, le občasno so kupci zdomci Prekmurcev ali pa njihovi otroci,« razlaga zadnje trende v Prekmurju Janja Markoja, direktorica agencije Halo dom iz Murske Sobote.

Čudeži iz hlevov ...

Še pred nekaj leti je bilo povsem običajno, da so se v majhne pomurske vasi priseljevali predvsem Angleži. Teh, tako kot večine tujcev, niso zanimale razkošne novogradnje, ampak so se odločili za nakup starih, napol podirajočih se hiš, ki bi jih velika večina podrla do temeljev in na njihovem mestu zgradila nov objekt.

Tujci se pogosteje odločijo za obnovo starih hiš in hlevov, predvsem iz ljubezni do starih materialov in tradicionalnih načinov gradnje.

»Tujci pa se odločijo za obnovo in iz starih brunaric in hlevov naredijo čudeže,« pravi Janja Markoja, ki ji pritrjujejo tudi domačini. »Vzrok za takšno početje niso manjši stroški, temveč ljubezen do starih materialov in tradicionalnih načinov gradnje,« pojasnjuje. Iz marsikaterega hleva je v preteklem desetletju in pol zrasla razkošna hiša. Za to je zaslužen Derek Smith, ki se je pred več kot dvema desetletjema preselil v Slovenijo in Angleže navdušil nad Goričkim in opevanjem podobnosti te slovenske pokrajine z Irsko. Uspešna zgodba se je leta 2009 končala s kazensko ovadbo – pomurski kriminalisti so Smitha ovadili za šest goljufij in eno ponarejanje dokumentov. Svojim sorojakom naj bi zavestno izdajal krive listine ali račune na neobstoječa podjetja. Zneski na računih so bili tudi veliko višji, kot je znašala kupnina za dogovorjeno nepremičnino.

Marko Feist

Domačini iz prekmurskih vasi, kjer so nekoč kot gobe po dežju rasle angleške rezidence, povedo, da danes večina hiš sameva. Mnogi jih neuspešno prodajajo, predvsem ker želijo iztržiti vsaj tisto, kar so vložili vanje. »Poznam Angleže, ki so se odselili in hišo prodali pod ceno. Za 75.000 evrov, čeprav je bila s posestvom vred vredna več kot 150.000,« pravi sogovornik, ki ne želi biti imenovan. Drugi, ki ne želijo prodati pod ceno, hišo občasno oddajajo prijateljem ali znancem. Da tudi Angleži prodajajo svoje nepremičnine, pritrjuje tudi Markoja: »Dojeli so, da je v Sloveniji treba plačati davke pri oddajanju nepremičnin v najem in da ni vse tako, kot jim je bilo pred leti predstavljeno – da lahko po mili volji oddajaš v najem, brez plačevanja davkov, da se lahko dozidavajo nepremičnine brez potrebne dokumentacije ipd. Tako so jim pač Slovenijo predstavili nekateri 'posredniki', ki so takrat (med letoma 2006 in 2008) zelo mešetarili na našem trgu ter prodajali nepremičnine tujcem.«

... vse pogosteje samevajo

Ker so Angleži večinoma kupovali starejše hiše, so prav tem posrednikom plačali visoke zneske, da so obnavljali hiše in kupovali poceni pohištvo, razlaga Janja Markoja.

Tujci se navdušujejo nad lepotami Slovenije. Po podatkih Geodetske uprave so lani kupili kar 28 odstotkov več nepremičnin kot leta 2015. Nepremičnino je lani kupilo 466 tujcev. Na Krasu še vedno največ kupujejo Italijani, na Obali Rusi.

Pravi, da so bile vse hiše znotraj bolj ali manj identično narejene z enako opremo iz Ikee. Vzrokov, da Angleži prodajajo nepremičnine in zato tudi vse redkeje prihajajo v Prekmurje, je več. Nedvomno je olje na ogenj prilila gospodarska kriza, ko so se podražile tudi letalske vozovnice. Prej je bilo treba za povratno vozovnico iz Londona v Gradec odšteti pičlih 35 evrov, nato občutno več. Zagodli so jim jo tudi domačini. »Naši ljudje so prijavljali nelojalno konkurenco, ker so tujci na veliko začeli oddajati sobe in hiše v najem v Martjancih in okolici Moravskih Toplic itd. To so vzroki, da so začeli prodajati nepremičnine pri nas,« razmišlja Janja Markoja. A se je pri prodaji zalomilo. Nepremičnine so želeli prodati po čim višji ceni. Agenti so jim razložili, da cene, ki jih želijo, niso tržno primerljive in da po takih cenah – domačini pravijo, da jih želijo prodati za vsaj okoli 80.000 tisočakov ali več – ne bodo prodali niti v prihodnjih desetih letih. Poleg tega bi morali plačati še izredno visoke zneske davka na dobiček pri prodaji. Z grenkobo so Angleži ugotovili, da Slovenija le ni takšna banana republika, kot jim je bila predstavljena, zato hiše samevajo.

Med kupci tudi Avstralci

A to ne pomeni, da Angleži pri nas ne kupujejo več. Lani so večji interes za nakup nepremičnine pokazali na območju Gorenjske, kjer so jih kupili deset, in Goriške, kjer so jih kupili osem. Zakaj se tujci odločajo za nakup nepremičnine pri nas? Morda tudi zato, ker je naš nepremičninski trg trenutno na prehodu iz faze oživljanja v fazo rasti. Cene stanovanj in hiš so še nižje kakor pred krizo, kar ob nizkih obrestnih merah in vse večji naložbeni privlačnosti nepremičnin spodbuja povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah tudi med tujci, navaja poročilo geodetske uprave. Ti so lani največkrat kupili hišo z zemljiščem, medtem ko so bili nakupi zemljišč na ravni države zanemarljivi. Kdo so kupci? Nepremičnine na Štajerskem in v Pomurju so bile zanimive za Nemce in Avstrijce, poleg tega so Nemci več kupovali tudi na Gorenjskem, Avstrijci pa so se bolj odločali za Obalo. Za državljane Srbije sta bila najzanimivejša Maribor in Ljubljana. Med kupci so se znašli tudi Avstralci, ki so kupili šest nepremičnin (po dve v Ljubljani in na Gorenjskem, po eno v okolici Kranja in Celja). Italijani pa ostajajo zvesti tradiciji in kupujejo skoraj izključno na obalno-kraškem območju. Ti so lani tudi največ kupovali pri nas – opravili so 15,6 odstotka vseh tujih nakupov. Sledijo Avstrijci, Nemci, Angleži in Hrvati.

Marko Feist

Priljubljena predvsem Kras in Obala

Nakupi hiš so predstavljali 35 odstotkov vseh tujih nakupov nepremičnin pri nas, nakupi stanovanj 32 odstotkov, kmetijskih zemljišč 22 odstotkov, zazidljivih zemljišč šest odstotkov in gozdnih zemljišč pet odstotkov. V primerjavi z letom 2015 se je zmanjšalo le število tujih nakupov zazidljivih zemljišč.

Angleži v Prekmurju vidijo podobnosti z Irsko, zato so navdušeno kupovali poceni hiše in zemljo.

Stanovanja v večstanovanjskih stavbah je lani kupilo 166 tujcev, in sicer 1,6 odstotka vseh kupo-prodaj stanovanj v Sloveniji. Največ so jih tudi lani prodali na območju Obale brez Kopra. Med kupci na Obali, kjer so lani prodali 28 stanovanj in 15 hiš, prevladujejo Rusi (ti so od sedmih hiš, prodanih po 600.000 evrov ali več, posredno kupili šest) in Ukrajinci. Predvsem Rusi so na Obali stanovanja kupovali tudi prek podjetij, ustanovljenih v Sloveniji. Svoj prostor pod soncem ob 47-kilometrski obali so našli tudi Avstrijci in Italijani pa Norvežani, Švicarji, Francozi ... Največ stanovanj so sicer tujci kupili v Ljubljani in Mariboru, kjer je njihov delež glede na število vseh prodaj bistveno manjši. Se je pa lani v primerjavi z letom 2015 nekoliko povečal delež tujih nakupov nepremičnin na obmejnih območjih, in sicer z 1,6 na 1,8 odstotka.

Po deležu tujih nakupov hiš z zemljiščem je lani ponovno izstopalo kraško območje s 37 nakupi. To je precej več kot leta 2015, ko je bilo prodanih petino manj, le 19. Kar 31 hiš so lani na Krasu kupili Italijani, ki so tu tradicionalni kupci. Na Goriškem je hiše kupilo 22 tujcev in dva kupca z mešanim državljanstvom, kar je prav tako več kot leto prej in pomeni več kot osmino vseh evidentiranih prodaj hiš na tem območju. Osem kupcev je bilo iz Velike Britanije, osem hiš pa so kupili Belgijci.

V tuje roke 117 kmetijskih zemljišč

Lani so, z upoštevanjem kupcev z mešanim državljanstvom, evidentirali tudi največ tujih nakupov kmetijskih zemljišč, in sicer 117, kar je približno 1,5 odstotka vseh evidentiranih prodaj kmetijskih zemljišč v državi. Največ – skoraj šest odstotkov – so jih prodali na Krasu. Dvanajst kupcev od trinajstih je bilo Italijanov. Sicer pa se je največ kmetijskih zemljišč prodalo v Pomurju brez Murske Sobote in okolice. Izmed 30 prodanih jih je 14 romalo v avstrijske roke, pet v nemške in štiri v italijanske. »Kmetijska zemljišča na tem območju kupujejo tudi slovenska podjetja v tuji lasti, vendar obsega teh nakupov ni mogoče oceniti, saj iz evidence trga nepremičnin niso razvidni,« pravijo na geodetski upravi. Po vsej državi pa so bili razpršeni tudi nakupi gozdnih zemljišč. V tuje roke jih je prešlo 28.

Marko Feist

Lendavi primanjkuje prenočišč

V Lendavi, kjer so se resno lotili turizma, je lani prenočilo skoraj 130.000 turistov, letos jih bo, kot kaže, bistveno več. Nosilec lendavskega turističnega uspeha je razgledni stolp Vinarium, ki ga je lani obiskalo več kot 95.000 ljudi, letos pa že skoraj 57.000. V Lendavi se je tako število turistov povečalo za več kot 30 odstotkov. Pomemben delež pri širjenju dobrega glasu pripisujejo tudi novemu turistično-informacijskemu portalu lendava-lendva.si, kjer so vsebine v štirih jezikih, obiskovalci lahko obiščejo naravno in kulturno dediščino, najdejo podatke o prenočitvenih zmogljivostih, prireditvah in dogodkih. V Lendavo najpogosteje prihajajo turisti iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Italije in Češke, so nam povedali v uradu lendavškega župana.

Zaradi obiska pokajo po šivih tudi nastanitvene zmogljivosti. Prav zato razmišljajo o novih turističnih nastanitvah: hotelu, glampingu in turizmu v zidanicah, »s katerim je načrtovan razvoj nastanitvenih kapacitet v gričevnatem delu občine Lendava. Aktivnosti za vključevanje zidanic v mrežo nastanitev že potekajo,« so nam povedali.