Ameriški dolar ostaja ključen za gospodarski razcvet Hongkonga

Kitajski predlagani zakon o nacionalni varnosti bo imel večji nadzor nad področji, kot so separatistične dejavnosti, terorizem in zunanje vmešavanje. V podobno smer gre izjava ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea, da Hongkong ne sme več biti obravnavan kot neodvisen od Kitajske, kar bi lahko spodkopalo dolgoletno vlogo Hongkonga kot posrednika med Kitajsko in preostalim svetom.

Toda en pomemben steber hongkonškega gospodarstva ostaja nespremenjen in zunaj kitajskega vladnega nadzora - njegova valuta. Slednja je prek valutnega odbora vezana na tečaj ameriškega dolarja. To bi lahko prineslo znatne koristi za mesto, ki se trenutno spopada s perečimi socialno-ekonomskimi izzivi. Vendar to zahteva tudi več javne porabe s strani Posebnega upravnega območja.

Vezana valuta je od svoje uvedbe prestala številne izzive, od ponovne predaje Hongkonga Kitajski do špekulativnih napadov. Zaradi tega je hongkonška vlada pogosto sprejela preveč konservativen pristop do porabe. Kljub temu, da valutna vezava Hongkongu prinaša precejšno finančno rezervo, se vlade nagibajo k javnofinančnemu konservativizmu. Vse od predaje leta 1997 je javna poraba redko presegla 20 odstotkov BDP-ja.

Nepravi čas in slabo upravljanje

Hongkong si prizadeva za reševanje počasne gospodarske rasti in številnih socialno-ekonomskih izzivov; mednje zagotovo spada naraščajoča stopnja revščine in visoka stopnja neenakosti. Mesto je nameravalo izkoristiti zakonodajo, ki jo je sprejel ameriški senat, kar bi lahko prisililo kitajska podjetja k umiku z ameriške borze. Zaradi tega bi Hongkong postal naravna pot za kitajska podjetja, ki želijo dostopati do čezmorskih sredstev (kar mestni finančni trgi že dolgo zagotavljajo). Toda novi zakon o nacionalni varnosti in komentarji sekretarja Pompea zmanjšujejo privlačnost Hongkonga.


V teoriji daje valutna vezava ZDA možnost skrajne sankcije zoper Hongkonga. V praksi pa je bolj zapleteno. Nenazadnje tudi zato, ker svetovno povpraševanje po dolarju pomaga pri subvencioniranju življenjskega standarda v ZDA. Če bi ZDA dosledno izvajale nadzor nad izvozom ali ukinile posebne tarife, bi Hongkong imel težjo nalogo pri vzdrževanju neto deviznega priliva.

Pragmatična izbira

Hongkonški valutni odbor je bil uveden leta 1983, ko so se nadaljevala pogajanja med Združenim kraljestvom in Kitajsko o predaji Hongkonga. Razlog za odbor so bili pomisleki glede bega kapitala in nestanovitnosti takratne prosto plavajoče valute Hongkonga. Valutni odbor od Hongkonga zahteva, da ima na razpolago dovolj likvidnih sredstev v obliki ameriških dolarjev, ki pokrijejo znesek hongkonških dolarjev v obtoku.

Hongkonška monetarna uprava (HKMA), ki dejansko deluje kot centralna banka, zagotavlja trgovanje z ameriškim dolarjem v ozkem pasu med 7,75-7,85 HKD. Tako HKMA odkupi hongkonške dolarje za okrepitev valute, ko pade na spodnjo mejo tega pasu, in jih proda, ko postane premočna.


Nadomeščanje ameriškega dolarja s kitajsko valuto renminbi (RMB) ni izvedljivo zaradi omejitev na to valuto. Zaradi tega RMB ne more delovati kot likvidna rezerva. Medtem kitajska državna podjetja in eksteritorialni trg za RMB še naprej koristijo globoke in likvidne finančne trge Hongkonga kot vir offshore sredstev v ameriških dolarjih.

Prihodnja blaginja Hongkonga

Prihodnja blaginja Hongkonga je odvisna od dobrih odnosov med Kitajsko in ZDA, vendar to preprečuje zgodovinska nenaklonjenost s strani poslovnih interesov in visokih uradnikov v mestu, da bi razmislili o zmerni politični reformi. Takšne reforme pa so zdaj neizogibne.

Poslabšanje gospodarskega razpoloženja v Hongkongu je bilo mogoče zaslediti že v začetku leta 2019, ko so se pojavili pomisleki javnosti glede demokracije. Obravnavanje javnih vprašanj bi moralo koristiti tudi Pekingu. Zaradi gospodarske rasti so se Kitajski okrepili interesi za mesto, vendar so postali tudi bolj neenotni. To je otežilo branje javnega razpoloženja. Kot izdajateljica svetovne rezervne valute so ZDA dolžne zagotoviti, da se pomanjkanje likvidnosti ne uporablja kot politična palica za kaznovanje Hongkonga.


Konec koncev niti varnostni zakon niti drugačna ameriška naklonjenost do Hongkonga ne bo pomagala izboljšati življenjski standard, s katerim se soočajo številni prebivalci Hongkonga. Nasprotno. Ohranitev valutne vezave daje hongkonški vladi dovolj fiskalnih možnosti za reševanje teh problemov.

Njihove lastne ekonomske raziskave kažejo, da so gospodarski vplivi zunanjih dogodkov na gospodarsko rast Hongkonga veliki, vendar ne dolgotrajni. Podatki hongkonške vlade kažejo, da se je med azijsko finančno krizo 1997-98 gospodarska rast v Hongkongu v tretjem četrtletju leta 1998 zmanjšala za 8,3 odstotka, medtem ko je svetovna finančna kriza v prvem četrtletju leta 2009 povzročila padec za 7,8 odstotka. V obeh primerih je gospodarstvo Hongkonga začelo spet rasti v petem ali šestem četrtletju po krizi.

Najnovejši kazalniki kažejo, da ZDA drvi proti proračunskemu primanjkljaju, ki bo presegel tistega v času vojne. To bi lahko hongkonški konservativni vladi dalo politično upravičenost za povečanje prepotrebne javne porabe.