Ali z obdavčitvijo digitalnih velikanov Evropa poskuša zaustaviti svet?

Evropska komisija je marca sprejela predlog zakonodaje na področju obdavčevanja digitalnih velikanov, potrjena je bila tudi v evropskem parlamentu, zdaj pa jo morajo potrditi še vsi finančni ministri držav članic. Vlak poganja Francija, proti pa je veliko skandinavskih in vzhodnoevropskih držav. Soglasja do konca leta ni pričakovati. Finančni ministri bodo o davku znova razpravljali konec decembra. Indija in Avstralija sta davek na digitalne velikane že uvedli.

Digitalna revolucija, ki poteka že od devetdesetih let dalje, drastično spreminja klasične ekonomske odnose. Zakonodaja, katere temelji so iz 19. in 20. stoletja, za današnji čas postaja neprimerna. Velika spletna podjetja, ki so od internetne revolucije do danes nastala, namreč nimajo klasičnih poslovnih enot, na podlagi katerih je zgrajen mednarodni davčni sistem. Ker jim danes ni treba biti fizično prisotni v vseh državah, v katerih ustvarjajo prihodke, davka ne plačajo povsod, kjer ustvarjajo prihodek, ampak le tam, kjer imajo fizične enote. S tem veliko držav prikrajšajo za davčne prihodke. Gre za to, da, recimo, ameriški spletni trgovec Amazon izdelke po spletu prodaja po vsem svetu, a davek na dohodek pravnih oseb plača le v ZDA (tudi tam ne prav veliko), čeprav velik delež svojega prometa ustvari tudi v Evropi, Avstraliji, Indiji in Afriki.

Trenutni davčni sistem ni pravičen

Kljub temu da digitalna tehnologija ni vezana na eno državo članico, to še ne pomeni, da se lahko ta velika podjetja odločajo, kje bodo plačevala davke od dejavnosti. — Romana Tomc, evropska poslanka

V Evropi je zato že nekaj časa prisotna težnja, da bi večja digitalna podjetja obdavčili drugače. V Evropskem parlamentu so 15. marca soglasno sprejeli dva osnutka davčne zakonodaje, Poročilo o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in Poročilo o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Kot pojasnjuje evropska poslanka Romana Tomc, članica odbora za gospodarske zadeve, je bil namen zakonodajnih predlogov pravičneje obdavčiti nekatere digitalne velikane, saj mnogi izmed njih plačujejo le en odstotek davka. »To je nepravično do srednje velikih in malih podjetji v EU, ki pa v povprečju plačajo 26 odstotkov davka na dobiček. Ker so ti spletni velikani v večini ameriška podjetja, nepravična obdavčitev ruši zaupanje naših državljanov v EU in njeno sposobnost za varovanje pravic v globalnem svetu,« nam je dejala poslanka, ki si tako kot večina poslancev v parlamentu prizadeva, da bi bil davek plačan tam, kjer se ekonomska dejavnost izvaja. »Kljub temu da digitalna tehnologija ni vezana na eno državo članico, to še ne pomeni, da se lahko ta velika podjetja odločajo, kje bodo plačevala davke od dejavnosti,« dodaja Tomčeva.

Reuters

Evropski parlament sicer že nekaj časa opozarja, da bi morala EU težiti k zbliževanju davčnih sistemov držav članic EU, saj nastajajo prevelike razlike med pobranimi davki ne le digitalnih velikanov, ampak tudi vseh multinacionalnih podjetij po posameznih državah, končni davčni izplen na ravni EU pa je bistveno manjši, kot bi se pričakovalo glede na uveljavljene davčne stopnje.

Dva predloga obdavčitve

Predlogov rešitve tega izziva še ni na spregled, se je pa komisija letos, kot že rečeno, odzvala z dvema predlogoma, ki se dotikata le digitalnih velikanov, da bi nekako pogasila požar. Evroskeptiki nepravične davčne obremenitve vedno pogosteje omenjajo kot eno glavnih težav evropske skupnosti. Tako morajo po prvem predlogu evropske komisije digitalna podjetja v državah članicah, kjer so prisotna, plačati davek na dohodek pravnih oseb, če izpolnjujejo enega od kriterijev: njihovi prihodki od digitalne dejavnosti presegajo sedem milijonov, število uporabnikov je večje od 100.000, število spletnih pogodb je večje od 3000. Obdavčeni bodo vsi dobički, ki so ustvarjeni na podlagi podatkov uporabnikov, platforme, ki povezujejo uporabnike, preostale digitalne storitve, recimo spletni prenosi.
Drugi predlog pa predvideva triodstotno obdavčitev prihodkov, ki so pridobljeni na spletnih storitvah vseh velikih digitalnih podjetji, ki imajo celotne globalne prihodke večje od 750 milijonov in v Evropi naredijo vsaj 50 milijonov evrov prihodkov. Iz tega naslova bi se po predvidevanjih lahko v proračune držav članic steklo dodatnih pet milijard evrov. Kritiki opozarjajo, da ni jasno, za koga vse bo zakonodaja veljala ter za kakšne tipe prihodkov bo veljala.

Kot nam je pojasnil evropski poslanec Franc Bogovič, je drugi predlog kratkoročne narave in predvideva dodaten digitalni davek v višini treh odstotkov, želja pa je, da bi se povečal na pet odstotkov. Prvi predlog pa je dolgoročna rešitev, ki ne predvideva dodatnih obdavčitev, temveč samo ustreznejši sistem za obračunavanje davkov, ki bi pravičneje porazdelil davčno pogačo glede na ustvarjene prihodke v sami državi članici.

Reuters

»V tem trenutku ima seveda veliko več podpore predlog kratkoročnejše narave, ki je precej bolj dorečen, hkrati pa vsaj delno rešuje trenutne anomalije na evropskem trgu. Obstaja sicer precejšnja možnost, da bi bil ta dogovor sprejet do konca leta, vendar kot veste, je potrebna popolna enotnost vseh držav članic, a so poročevalci vseeno optimistični. Glede prvega predloga pa težko ocenjujem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, saj se bo z njim skoraj zagotovo ukvarjala naslednja sestava evropske komisije in evropskega parlamenta,« je dejal Bogovič.

Parlament želi v trenutnem kratkoročnem predlogu predvsem razširiti področje uporabe tega digitalnega davka, saj se po Bogovičevih besedah v trenutnem predlogu komisije npr. Youtube, Netflix ali Spotify ne obravnavajo kot digitalna podjetja, s čimer se poslanci ne strinjajo. V parlamentu se je precej debate vrtelo tudi okoli tega, ali obdavčiti prihodke ali dobiček. Na koncu je prevladalo enotno mnenje, da je na kratki rok preprosteje obdavčiti prihodke (turnover), ob zavedanju, da zaradi specifik panoge tudi to ni nujno najbolj pravična rešitev za podjetja in da so lahko nekatera podjetja bistveno bolj obremenjena kot druga. Brez sprememb celotnega mednarodnega sistema obdavčenja tako v prihodnjih letih ne bo šlo.

»Treba bo seveda najti soglasje v EU za celovito spremembo davčne zakonodaje, in glede na to, da je pravičnejša razdelitev davčnih prihodkov po celotni Uniji interes vsaj večine članic, ocenjujem, da bi neko kompromisno rešitev lahko našli,« je dejal Bogovič. To bo po njegovih besedah pomenilo, da bodo države, ki danes predstavljajo znotraj EU na neki način celo davčne oaze, morale spremeniti svoj davčni koncept oziroma se nekako približati ureditvam večine članic EU. »Podpiram sicer, da države članice ohranijo velik del suverenosti pri davčni politiki, saj se tako ohranja zdrav vidik konkurenčnosti. Vendar morajo to delati tako, da tekmujejo v vzpostavljanju dobrih pogojev za podjetništvo, ne pa z dumpingom davčnih stopenj pri obdavčitvi multinacionalk,« še pravi Bogovič. Da bi bil ta novi davek sprejet, morajo zanj glasovati vsi finančni ministri EU. Trenutno je največja želja Francije, da se pravila sprejmejo. Skandinavske in tudi nekatere vzhodnoevropske države so menda proti predlogu, češ da bi prizadel izvozno orientirana podjetja. Predlog ni dober niti za majhne države.

Reuters

Za Slovenijo predlog ni dober

Ivo Grlica, pravni strokovnjak na področju digitalnega gospodarstva, opozarja tudi, da velika digitalna podjetja ustvarjajo enormne dobičke ne le na račun evropskih potrošnikov, ampak tudi, recimo, indijskih, kjer že imajo uveljavljen triodstotni davek. Davek na digitalna podjetja imajo uveljavljen tudi v Avstraliji. Ravno zato je po njegovem mnenju globalna rešitev nujno potrebna, saj se bodo podjetja, če jih bodo po svetu vsak po svoje obdavčevali, lahko uprla. »Mednarodni sistem obdavčitve v digitalni ekonomiji ne funkcionira več, saj ima temelje v fizični enoti poslovanja. Ta koncept moramo nujno spremeniti.«

Velika digitalna podjetja ustvarjajo enormne dobičke ne le na račun evropskih potrošnikov, ampak tudi, recimo, indijskih, kjer že imajo uveljavljen triodstotni davek. — Ivo Grlica, pravni strokovnjak na področju digitalnega gospodarstva

Kriteriji, po katerih bodo podjetja glede na predlog evropske komisije zdaj obdavčena, so po Grličevem mnenju preveč poljubni. »3000 pogodbenih uporabnikov, 100.000 uporabnikov in sedem milijonov prihodkov na nemškem in francoskem trgu hitro ustvariš, zato so za večje države ti kriteriji smiselni, saj bo veliko digitalnih podjetji v njihove proračune moralo plačevati davek, ampak v manjši državi pa teh kriterijev ni lahko doseči, zato bo marsikatero podjetje, ki v Sloveniji prodaja svoje digitalne storitve, a zaradi majhnega trga kriterijev ne bo doseglo, izpadlo iz obdavčitve. V Sloveniji bo zaradi tega manj zavezancev za davek. Recimo neki nemški ponudnik platforme za taksiste bo v Sloveniji imel 70.0000 uporabnikov, in le pet milijonov prometa, kar je za naše razmere veliko, in bo lahko uničil lokalne prevoznike, a vseeno ne bo izpolnjeval kriterijev, po katerih bi bil zavezan plačilu davka v naši državi,« pojasnjuje Grlica.

Ameriški spletni trgovec Amazon izdelke po spletu prodaja po vsem svetu, a davek na dohodek pravnih oseb plača le v ZDA.

Veliko pomislekov je povezanih tudi s tem, da bi davek na promet na pomenil nekakšno dvojno obdavčitev in bi s tem kršil evropska pravila. Prav zato si nekatere države prizadevajo, da bi ta davek sprejeli na nivoju OECD, saj bi v tem pogledu to postalo globalno pravilo. OECD je glede izziva obdavčevanja digitalnih podjetji letos izdal svoje poročilo, v katerem se strinja s problemom, da je zaradi povrnitve zaupanja v sistem treba prihodke obdavčiti tam, kjer nastanejo in kjer se ustvari dodana vrednost, a konkretnih rešitev ne navaja.

Medijski strokovnjak Dejan Verčič pa opozarja, da »Evropska unija, namesto da bi ustvarjala pogoje za in spodbujala inovativnost na starem kontinentu, poskuša zaustaviti Zemljo in premagati Google, Amazon, Facebook in Apple (GAFA), v katerih vidi štiri jezdece digitalne apokalipse. Evropejci smo kot kočijaži, ki bi radi obdavčili avtomobile v naivni veri, da bodo tako ostali konkurenčni. Pa bo končni učinek prej nasproten: še bolj bomo zaostali za digitalno drvečima Ameriko in Azijo.