Ali sploh lahko izmerimo blaginjo ljudi v družbi?
Z vidika merjenja nas verjetno zanimajo predvsem spremembe, trendi, razlike med državami in skupinami. Vsako merjenje mora biti dovolj preprosto, da ne dobivamo nesmiselnih rezultatov, in kazalci takšni, da so relativno razumljivi. Sreča zagotovo ni tak koncept ...
Odpri galerijo
Slovenija je npr. 51. na svetu. REUTERS
... meni dr. Tjaša Redek in pravi, da bi celovit pregled lahko naredili le z več indikatorji, na podlagi katerih bi smiselno analizirali spremembe skozi čas.
»Kompozitne mere so po mojem mnenju bistveno manj učinkovite kot več (ne preveč) jasnih, lahko razumljivih kazalcev. Že HDI, ki je relativno enostaven, ni pogosto citiran. Če povemo, da je HDI za Slovenijo 0,89, svetovno povprečje pa je 0,728, ne povemo nič. Če pa rečemo, da je BDP Slovenije na prebivalca 22 tisoč evrov, povprečnega prebivalca EU 28 pa 31 tisoč (brez upoštevanja paritete kupne moči), povprečni Slovenec ustvari na leto za enega VW golfa, povprečni Evropejec pa za VW passata, da je pri nas pričakovana življenjska doba 81 let, da se v povprečju vsak od nas šola 17 let, da imamo 0,5 samomora na 100.000 prebivalcev, da izvoz in uvoz vsak predstavljata okoli tri četrtine BDP in podobno, nam to pove bistveno več. Če vemo, da je slovenski indeks sreče 5,9, na Finskem (ki je vodilna) pa 7,6, ne vemo prav veliko. Meni osebno bistveno več pove podatek, da je Finska prva in Slovenija 51. na svetu, pred nami pa so številne evropske države.«
PREBERITE CELOTEN ČLANEK Sreča kot nova ekonomska paradigma
»Kompozitne mere so po mojem mnenju bistveno manj učinkovite kot več (ne preveč) jasnih, lahko razumljivih kazalcev. Že HDI, ki je relativno enostaven, ni pogosto citiran. Če povemo, da je HDI za Slovenijo 0,89, svetovno povprečje pa je 0,728, ne povemo nič. Če pa rečemo, da je BDP Slovenije na prebivalca 22 tisoč evrov, povprečnega prebivalca EU 28 pa 31 tisoč (brez upoštevanja paritete kupne moči), povprečni Slovenec ustvari na leto za enega VW golfa, povprečni Evropejec pa za VW passata, da je pri nas pričakovana življenjska doba 81 let, da se v povprečju vsak od nas šola 17 let, da imamo 0,5 samomora na 100.000 prebivalcev, da izvoz in uvoz vsak predstavljata okoli tri četrtine BDP in podobno, nam to pove bistveno več. Če vemo, da je slovenski indeks sreče 5,9, na Finskem (ki je vodilna) pa 7,6, ne vemo prav veliko. Meni osebno bistveno več pove podatek, da je Finska prva in Slovenija 51. na svetu, pred nami pa so številne evropske države.«
PREBERITE CELOTEN ČLANEK Sreča kot nova ekonomska paradigma
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
