Ali banke res postajajo zastavljalnice? Menda tudi

Bančni trg v Sloveniji se že nekaj časa prebuja, banke posojajo več, toda gospodarstveniki ostajajo kritični. Dag Kralj, član uprave družbe Bisol – pred leti je bil izbran za naj finančnika leta, svojo poslovno pot je začel v Banki Slovenije, v tujini se je ukvarjal s poslovnim svetovanjem predvsem finančni industriji, po vrnitvi domov pa je v Publikumu prevzel vodenje projektov prevzemov in združitev – je pred kratkim vzbudil pozornost zaradi kritičnega pogleda na slovenski bančni trg.

1,5 milijarde evrov znašajo na novo odobrena posojila podjetjem v prvih štirih mesecih leta.

»Banke so postale zastavljalnice. Zanima jih samo, kaj jim lahko daš kot zavarovanje. Na svojo osnovno dejavnost pa so pozabile, vse bolj se zanašajo le na številke, skoraj je vse avtomatizirano, čedalje manj pa poznajo specifiko strank,« je dejal.

Podatki Banke Slovenije sicer ne kažejo, da bi se posojilna dejavnost ohladila, nasprotno. Dobila je nov pospešek. V prvih štirih mesecih leta je bilo na novo odobrenih posojil podjetjem za 1,505 milijarde evrov, v istem obdobju lani pa za 1,374 milijarde evrov.

Bančni sistem ni »normalen«

Sandi Češko, prvi mož in (so)lastnik holdinga Studio Moderna, opozarja, da je na vprašanje, ali imamo »normalen« bančni sistem ali ne, težko odgovoriti. »Zelo preprosto je posploševati. Izkušnje so različne. Imam občutek, da se zadnje čase tuje banke vedejo bolj racionalno in da celo več tvegajo kot domače. Mislim, da je eden od vzrokov tudi to, da so domače banke pred petimi ali desetimi leti ravnale preveč neodgovorno do določenih oseb ali podjetij in da so zdaj zaradi teh izkušenj veliko bolj previdne, kot bi bilo treba, kar vpliva na njihovo konkurenčnost,« pravi. Tisti, ki so ostali v državnih bankah, po njegovem vedo, da jih za pretirano previdnost ne bo nihče klical na odgovornost. Ne lastniki ne javnost. Odgovorni pa niso samo zaposleni v bankah, ampak tudi lastniki, pravna država, institucije, ki so v preteklosti vse družno tolerirale tovrstno ravnanje, potem pa so vso odgovornost morali prevzeti samo bančni uslužbenci. »Škoda za domače banke, škoda za slovenske davkoplačevalce, ker ne moremo delovati v nekem normalnem sistemu,« obžaluje Češko.

Reuters

Dag Kralj sicer poudarja, da je razlika predvsem v »kondiciji« bank. V preteklih letih je bil v Sloveniji velik del bančnega sistema v državni lasti (NLB, NKBM, Abanka), ki je bil podkapitaliziran in se je po njegovih besedah ukvarjal sam s seboj. Bilo je tudi nekaj tujih bank, katerih posvečenost nadaljnjemu delovanju v Sloveniji je bila (najmanj) dvomljiva (Raiffeisen Krekova, Hypo ...). »Odštejte nekaj domačih, ki so bile premajhne za kakšne resne posle (DBS, DH ...), pa vam ostane le peščica bank. Kar nekaj 'mater' teh (predvsem italijanske) je imelo tudi samih probleme, tako da ... Tiste, ki so bile kolikor toliko zdrave, so (s svojega stališča 'pač') izkoristile tržni položaj in delovale precej objestno. Danes je položaj sicer drugačen, likvidnosti imajo na pretek in tudi njihovi lastniki vedno bolj pritiskajo nanje, da so aktivne, a vseeno lahko rečem, da so banke v tuji lasti bolj 'elastične' (manj neelastične) in razumejo, da so na trgu. Tiste v domačem lastništvu se – žal še vedno prepogosto – izgovarjajo na to, kaj jim in česa jim ne dovoljuje oziroma prepoveduje regulativa, ki zanje velja upoštevati po državnih dokapitalizacijah. Nekaj je verjetno res, nekaj pa priročen izgovor – to se vidi že iz tega, ker si te omejitve kar precej različno tolmačijo,« razkriva Kralj.

Reuters

So torej banke v tujini bolj elastične? Bisolove izkušnje z bančništvom onstran meje so za zdaj omejene, a kot pravi Dag Kralj, kljub temu razmeroma pozitivne. »Je pa res, da smo vendarle 'zgolj' srednje podjetje (in še to s slovenske perspektive), velikost pa je, pri iskanju tujih finančnih partnerjev, pomembna. Pa tudi tako je, da bi ob pravilnem delovanju domačega bančnega sistema vendarle morali biti 'lokalci' tisti, ki bi imeli najboljši uvid v domača podjetja in tveganja ter s tem tudi cene. Vsaj teorija pravi tako ...« razmišlja sogovornik.

Kje je rešitev za neelastičnost

Rešitev je v tem, da naj bančniki poskušajo bolje spoznati svoje stranke, razumeti njihove panoge, tržne položaje, specifične razloge, ki podjetja delajo konkurenčna in uspešna. Bančništvo je živa materija, s stalno tendenco »predalčkanja« (firm, panog, tveganj, tudi procesov ...) pa si prej delajo medvedjo uslugo, je prepričan Kralj. Nihče ne govori o »lepih očeh« – a vse zgoraj omenjeno bi vsekakor prispevalo k boljšemu razumevanju denarnih tokov, s tem pa bi bili tudi dogovori o zavarovanjih lahko bolj fleksibilni. Tako pa, zanašajoč se (dostikrat zgolj) na zavarovanja banke, enostavno premalo podrobno razumejo posel oziroma stranko, vse »stavijo« na zastavo – za dobro mero pa zahteve po tej še napihnejo čez vse razumne meje. S tem nerazumevanjem osnovnega posla in pretiranim zanašanjem na zavarovanja banko v bistvu vodijo v sprejemanje večjih tveganj – morda resda do neke mere zavarovanih, a vedeti je treba, da unovčevanje zavarovanj in »sedenje« na njih nista osnovna dejavnost bank in v interesu kateregakoli bančnika. »Iz tega tudi moja trditev, da banke vse bolj postajajo zastavljalnice.

Dag Kralj, član uprave družbe Bisol: »Banke samo zanima, kaj jim lahko daš kot zavarovanje. Na svojo osnovno dejavnost pa so pozabile.«

Dodatne zahteve regulatorja gotovo igrajo neko vlogo, a so hkrati tudi priročen izgovor, češ, »saj jaz bi odobril posojilo, pa mi regulatorjeve omejitve ne dovolijo«. V Banki Slovenije na to odgovarjajo, da se morajo banke pri odobravanju posojil zanašati predvsem na denarni tok kreditojemalca, kar je razvidno tudi iz podatka, da se je delež nezavarovanih terjatev z zamudo nad 90 dni lani povečal. Podjetja pri bankah največkrat zastavljajo nepremičnine, predvsem poslovne nepremičnine. A tudi tu je zaznati padajoči trendm, kar je posledica položaja na trgu, kjer je poteka prehajanje od prodajnih poslov v najemne pogodbe. Vrednost zavarovanj s poslovnimi nepremičninami se je torej lani zmanjšala in prišla skoraj na raven s stanovanjskimi nepremičninami. Določeni premiki se dogajajo, sodeč po komentarjih gospodarstvenikov pa prepočasi.

»Banke se morajo pri odobravanju posojil zanašati predvsem na denarni tok kreditojemalca. Ali imajo banke dovolj posluha za specifike podjetja, težko komentiramo, če banka tak posluh ima, je to vsekakor njena konkurenčna prednost.« Banka Slovenije

»Ali imajo banke dovolj posluha za specifike podjetja, težko komentiramo, če banka tak posluh ima, je to vsekakor njena konkurenčna prednost,« še ocenjuje regulator bančnega sistema. Finančna industrija pa je očitno naklonjena previdnosti. Vsaj tako je razumeti besede Janeza Kranjca, izvršnega direktorja Prve osebne zavarovalnice, ko pravi: dejavnost bank ni zgolj posojanje denarja. Za denar, ki ga posodijo, imajo na drugi strani depozite svojih strank in neodgovorno ravnanje s tem premoženjem bi lahko vodilo do ogroženosti sredstev njihovih varčevalcev.

Izgovarjajo se na regulatorja

Banke v domačem lastništvu se žal še vedno prepogosto izgovarjajo na to, kaj jim in česa jim ne dovoljuje oziroma prepoveduje regulativa, ki zanje velja po državnih dokapitalizacijah. Nekaj je verjetno res, nekaj pa priročen izgovor; tako je mogoče sklepati že iz tega, ker si te omejitve regulatorja kar precej različno tolmačijo.

INTERVJU

Dušan Olaj, generalni direktor in lastnik podjetja Duol, ki se ukvarja s hitropostavljivimi objekti (baloni) po svetu, je pri svojih komentarjih aktualnega dogajanja pri nas vselej brez dlake na jeziku. Tako je tudi pri oceni delovanja bank.

Reuters

Koliko se zadolžujete v Sloveniji in koliko v tujini? Kdaj in zakaj se odločite za najem posojila v tujini?

Vse naše poslovne banke so v Sloveniji. V tujini nimamo bank, niti ne vidimo potrebe po tem, saj je bančna ponudba v Sloveniji dovolj pestra in po naših podatkih konkurenčna tujim.

Ali je res, da so stroški odobritev posojila pri nas višji kot pri bankah v tujini?

Ne moremo komentirati, ker z najemi posojil v tujini nimamo izkušenj, so pa stroški odobritve posojil običajno predmet dogovora med banko in komitentom, kar pomeni, da se nanje da vplivati.

Ali so se previdnost bank in zahteve po zavarovanjih v zadnjih letih, zlasti po sanaciji, po vaših izkušnjah res povečale?

Da. In to je zame logično. V nedogled se ni dalo peljati stare bančne prakse s tveganim zavarovanjem kreditov. Ne moremo imeti sočasno zdravih bank in širokogrudnega deljenja kreditov brez ustreznih zavarovanj. Preprosto, dobiš lahko toliko kredita, kot ga lahko kvalitetno zavaruješ. Tisti, ki se pritožujejo, tu nimajo prav oziroma očitno ne izpolnjujejo bančnih kriterijev za zavarovanje.

Ste z bankami v Sloveniji tako nezadovoljni, kot so v Bisolu?

Ne poznam primera Bisola. V Duolu smo izjemno zadovoljni z vsemi našimi poslovnimi bankami, še posebej z NLB, ki nas resnično aktivno podpira in spremlja pri vseh naših aktivnostih doma, predvsem pa v tujini.