Alarmni zvonec za avtomobilsko industrijo
Berlin – Zeleni ministrski predsednik Winfried Kretschmann, ki v Baden-Württembergu vlada skupaj s krščanskimi demokrati, raje govori o omejitvah, in ne prepovedih vožnje ter napoveduje izboljšanja v javnem prometu s preusmeritvijo na železnico, električna vozila in drugo. Opravičuje se tudi, da zaradi sodnih razsodb niso imeli izbire, a se po Hamburgu zdaj za prepovedi nekaterih dizelskih avtomobilov odloča še eno nemško mesto, in to domovina nekaj največjih nemških avtomobilskih družb. Če tem alarmi niso zvonili že prej, bi jim morali zdaj z desetkratno močjo.
Neusmiljeno okoljevarstveniki in sodišča
Stuttgart ukrepe šele predstavlja, v Hamburgu pa so se ti že uveljavili. Na šeststo metrih Aleje Maxa Brauerja in več kot poldrugem kilometru Stresemannove ulice v hamburškem predelu Altona Nord po juniju ne smejo voziti vozila s standardom euro 5 in nižjimi, na prvem odseku so prepovedana vsa takšna vozila, na drugem le tovornjaki. Na območjih, kjer so doslej opažali še posebej visoke koncentracije dušikovega oksida, policija zaračunava kazni v višini 25 evrov za osebne avtomobile in 75 evrov za tovornjake, ki kršijo novo zakonodajo proti umazanemu dizlu. Na obeh odsekih so izvzeta reševalna, smetarska in dovozna vozila, taksiji ter vozila lokalnih prebivalcev.
Toda organizacije za varstvo okolja, ki so s tožbami omogočile omejevanje dizelskega prometa, niso zadovoljne. Opozarjajo, da se bodo v najboljšem primeru izpuhi le prerazporedili po mestu ter zahtevali prepoved vožnje dizelskih vozil po večjih mestnih predelih. Sedanje prepovedi voznike silijo v trikrat daljši obvoz in s tem k še več izpuhom, poleg tega pa morajo policisti za potrditev suma prepovedane vožnje pregledati dokumente vozila, in če se zmotijo, jezijo voznike ter jim povzročajo zamude. Kritiki tudi očitajo, da največjo ceno plačujejo vozniki dizelskih vozil, in ne avtomobilske družbe, ki so jih zavajale. To se bo morda kmalu spremenilo, saj dizelsko afero že preiskujejo nekatera nemška sodišča, lažje tožbe pa so omogočili tudi nemški zakonodajalci.
Raje kazen kot prepoved
Po Hamburgu in Stuttgartu grozijo prepovedi voznikom dizlov tudi v številnih drugih nemških mestih, potem ko je organizacija za varstvo okolja Deutsche Umwelthilfe (DUH) dosegla pomembne sodne zmage proti visokim koncentracijam dušikovega oksida za vse zagovornike omejitev vožnje. Zvezno upravno sodišče v Leipzigu je konec februarja zavrnilo revizijo dežel Severno Porenje - Vestfalija in Baden-Württemberg na odločitev sodišč v Düsseldorfu in Stuttgartu, ki so že dovolila delne prepovedi vožnje dizelskih vozil. Pri DUH vlade Severnega Porenja - Vestfalije zahtevajo uresničitev sodnih odločitev, pa čeprav krščanskodemokratski ministrski predsednik Armin Laschet meni, da so te nesorazmerne, in zagotavlja, da se bodo zato proti njim borili, tožbe pa sprožili še v številnih drugih nemških mestih, med njimi v Aachnu, Berlinu, Kölnu, Frankfurtu in Münchnu.
V nekaterih od teh mest raje razmišljajo o plačevanju kazni namesto uveljavljanja prepovedi. Tudi pri nemškem združenju avtomobilske industrije VDA so že pred uveljavitvijo hamburških prepovedi navajali, da so po njihovem prepričanju boljše poti za obračunavanje z izpušnimi plini. Opozarjajo, da so se po letu 1990 izpuhi dušikovega oksida kljub velikemu porastu registriranih vozil zmanjšali za sedemdeset odstotkov, in prepričani so, da bo šlo tako tudi naprej: če je zdaj prizadetih še 65 nemških mest, jih je bilo še predlanskim devetdeset. Problem ni v vsej Nemčiji, ampak samo na nekaterih točkah, in tudi tam bo bolje po uresničenju ukrepov, za katere so se dogovorili z vlado. Poudarjajo inovacije. Med njimi tudi najnovejšo dizelsko tehnologijo, s Hamburgom in drugimi mesti pa se pogovarjajo tudi o izboljšanju »urbane mobilnosti« s pomočjo carsharinga, električne infrastrukture in drugega.
Vmešavanje lobijev in politike
Tudi deželna vlada Baden-Württemberga se zelo zaveda pomembnosti avtomobilske industrije za gospodarstvo, zaposlovanje in splošno blaginjo, a nekateri predeli Stuttgarta veljajo za najbolj onesnažene v vsej Nemčiji. Pri tem ne gre več le za strokovne razprave, saj proti prepovedim vožnje nekaterih dizelskih vozil nastopa nacionalistična Alternativa za Nemčijo, ki je na lanskih deželnih volitvah presegla petnajst odstotkov.
Pri AfD verjamejo, da številna mesta zaradi ideoloških razlogov koncentracije ogljikovega oksida merijo na najbolj izpostavljenih mestih, čeprav so te že nekaj metrov stran veliko bolj znosne, za primer navajajo razvpiti stuttgartski Neckartor. »V deželi imamo številne probleme, onesnaženje ozračja na podlagi nekorektno izvajanih meritev pa zagotovo ni eden od osrednjih,« meni voditelj AfD Bernd Gögel. Če bodo v deželi z gigantsko avtomobilsko industrijo res uvedene odmevne prepovedi vožnje, bo nacionalistična stranka morda le še pridobila moč.
Čakanje na električne avtomobile
A si lahko del krivde za takšen politični razvoj pripiše tudi nemška avtomobilska industrija, ki je dizel predolgo z goljufijami predstavljala za čistega, mesta, ki bi rada preprečila prepovedi, pa še nimajo na voljo čistejše in cenovno dovolj dostopne domače alternative umazanemu javnemu prometu. To se bo morda spremenilo, če bo steklo sodelovanje s kitajskim proizvajalcem baterij za električna vozila CATL, ki zdaj proizvodnjo načrtuje tudi v turinškem Erfurtu, v dizelski aferi osramočeni proizvajalci pa predstavljajo in načrtujejo nove električne modele ter zamenjave motorjev v starih. Nemška mesta še čakajo na električne avtobuse, pri katerih se mnogi tudi ozirajo po zgledih iz Kitajske, v Shenzhenu jih vozi že na tisoče. Pri združenju nemške avtomobilske industrije VDA še vedno zagotavljajo, da mora biti »moderni dizel« del rešitev, saj bi se s povečanjem števila bencinskih motorjev kakovost ozračja močno poslabšala, a tudi poudarjajo, da bodo nemški proizvajalci v prihodnjih treh letih ponudbo električnih modelov potrojili. Ne pozabijo dodati, da so nemški inovatorji zaslužni tudi za polovico vseh svetovnih patentov za povezano in avtomatizirano vožnjo.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost