Adijo, sneg, pozdravljeni, gorniki, kolesarji …

O posledicah za turizem, ki jih globalno segrevanje nedvomno ima, je letos morda nekoliko nehvaležno pisati. Snežni bogovi so smučarskim središčem širom po zemeljski obli namenili velike količine snega. Belina je prekrila ameriške in japonske vršace, pot do njih pa so si vozila utirala med nekaj metrov visokimi sneženimi zidovi. Rekordne snežene padavine, zaradi katerih je nemalo turistov, ujetih v snežno idilo, moralo izpustiti kakšen dan ali dva službe, pa so zajele tudi večji del Alp.

Velika Planina v toplih mesecih privablja vsako leto več pohodnikov in ljubiteljev planšarije.

A dejstvo je, da toplejša leta kljub anomalijam, kot je bila letošnja zima, vztrajno krajšajo letni čas, ki ga najbolj ljubijo smučarji, borderji, tekači na smučeh in drugi navdušenci nad snežnimi športi. Medtem ko ostajajo potrebe po investicijah v opremo tako rekoč nespremenjene, pogosto tudi močno nezadovoljene, pa snežni športi že nekaj časa ne zagotavljajo več dovolj prihodkov za turistične obrate, ki stavijo zgolj na en letni čas.

Reuters

Adijo, smučarji …

Statistika je neusmiljena, globalno segrevanje pa dejstvo, ki ga ne more izbrisati niti zadnja, s sneženimi pošiljkami izredno bogata zimska sezona. Povprečna temperatura v evropskih smučarskih središčih se je v treh desetletjih do leta 2007 zvišala za 1,2 stopinje Celzija, ocenjuje Evropska okoljska agencija (EEA). Obdobje med letoma 1983 in 2012 je bilo menda najtoplejše v zadnjih 1400 letih, govorijo podatki medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC). Če ti podatki niso dovolj, bi lahko skeptike kljub močnemu delovanju fenomena el niño prepričale ocene Svetovne meteorološke organizacije (WMO), ki je lani ugotovila, da so bila leta 2014, 2015 in 2016 najbolj vroča, odkar človeštvo natančneje in sistematično meri temperature.

Prihodnost v tem pogledu ne prinaša spremembe trenda, prej nasprotno. EEA napoveduje, da bodo povprečne temperature v alpskih središčih, ki ležijo nad 1500 metrih nadmorske višine, do konca 21. stoletja zrasle za kar 4,2 stopinje Celzija. Čeprav pričakujejo, da bodo imele zime v prihodnje več padavin, bo velik del teh padel na zemljo v obliki – dežja. Posledice bodo katastrofalne, je že pred dobrim desetletjem napovedal OECD. Ob dvigu temperatur za dve stopinji Celzija bo moralo žičnice ustaviti 40 odstotkov od nekaj več kot 650 smučarskih središč v Alpah, če se visokogorsko ozračje segreje za štiri stopinje Celzija, pa bodo zime preveč skrajšane za kar 70 odstotkov smučarskih središč. Sezone zadnjih bi se namreč v primeru črnega, a na žalost verjetnega scenarija skrajšale na manj kot sto dni s 30 ali več centimetri snežne odeje – to naj bi bila meja, ki omogoča preživetje smučarskih krajev.

Elizabeta Smukavc: Zaradi nizke lege Kranjska Gora ne more obstajati samo kot zimskošportno središče, zato se trudimo izkoristiti naravne danosti skozi vse leto.

Večmesečno vztrajanje snežene odeje na smučarskih, sankaških in tekaških progah bo postalo prej redkost kot pravilo. Turistična središča sredi Alp ali ob njihovem vznožju bodo morala tako v prihodnjih nekaj desetletjih poiskati nov poslovni model. V Avstriji in Švici naj bi namreč turistična podjetja prek zimske sezone še vedno ustvarjala dobri dve tretjini vseh prihodkov, kažejo podatki AlpNet.

Smučarska središča iščejo rešitve. Nekatera v ZDA streljajo v oblake srebrov jodid, da bi iz njih začelo snežiti. Večina jih že več desetletji zasnežuje, toda če ni dovolj nizkih temperatur, tudi to ne more biti dovolj. V francoskem smučarskem središču Tignes, ki premore smučarske proge tudi 3500 metrov nad morjem, kjer je bilo še do pred kratkim mogoče smučati vse leto, se na negotovo prihodnost pripravljajo z načrti za gradnjo 62 milijonov evrov vredne smučarske dvorane. Marsikje ni tega denarja, še posebno ne v Sloveniji, kjer je težava že investicija v nove sedežnice in žičnice. In kjer bodo nevarnosti globalnega segrevanja za smučišča vidna najhitreje, saj se najvišje slovensko smučišče spusti z že 2600 metrov nad morjem, medtem ko se večina smučarskih pobočij nahaja na višinah med 700 in 1010 metrih nadmorske višine.

Reuters

… dobrodošli družine, gorniki in kolesarji

Tega se zavedajo tudi v Kranjski Gori, kjer so zaradi nizke lege na 810 metrih nadmorske višine velikokrat priča pomanjkanju naravnega snega. V zimski sezoni je tako umetno zasneženih kar tri četrtine smučišč. »Zaradi nizke lege Kranjska Gora ne more obstajati samo kot zimskošportno središče, zato se trudimo izkoristiti naravne danosti skozi vse leto,« si ne zatiska oči pred vremenskimi trendi Elizabeta Skumavc iz javnega zavoda Turizem Kranjska Gora.

Tina Tinta Kovačič: Zimska sezona je sicer še vedno najpomembnejše obdobje v poslovanju Rogle, vendar ta že dolgo ni več zgolj zimskošportno središče.

Njene besede potrjuje tudi podatek, da družba RTC Žičnice Kranjska Gora v poletnem času ustvari zgolj deset do 12 odstotkov prihodkov. A tu gre zgolj za žičnice, katerih obratovanje je v poletnem času, zanimivo, bolj kot pozimi odvisno od vremena, in sicer zaradi nevarnosti udara strel. Enako velja tudi za poletno sankališče, ki je ob dežju zaprto. Upoštevanje celotnih turističnih prihodkov prevesi tehtnico že skorajda v prid poletja. »Zima je po prihodkih še vedno v rahli prednosti,« pravi Smokavčeva ob opozorilu, da s točnimi podatki ne razpolaga. Razmerje prenočitev pa že govori v prid toplejši polovici leta, ko je realiziranih 60 odstotkov vseh prenočitev.

Poletni meseci so v Kranjski Gori in drugih zimskih središčih zaznamovani s številnimi športnimi in zabavnimi prireditvami ter ponudbo za pohodnike in gornike, za kolesarje – tako rekoč vsako smučišče preobrazi poleti vsaj eno pobočje v kolesarsko progo za spust –, navdušence nad adrenalinom z raznimi parki, jeklenicami … in bolj umirjenim preživljanjem vročih dni v svežem zavetju gora.

Potrebo po diverzifikaciji ponudbe so torej zaznali tudi na Rogli, in to kljub precej višji legi (1517 metrov). »Zimska sezona je sicer še vedno najpomembnejše obdobje v poslovanju Rogle, vendar ta že dolgo ni več zgolj zimskošportno središče,« je poudarila Tina Tinta Kovačič iz podjetja Unitur, ki upravlja smučišči Rogla in Krvavec. To navsezadnje dokazujejo tudi prihodki. Zima jih Rogli prinese okoli 60 odstotkov, poletje pa že 40 odstotkov. »V poletni sezoni posebno pozornost namenjamo naši osnovni ciljni skupini – družini,« je dejala Tinta Kovačičeva, ki pravi, da zaradi širjenja ponudbe že opažajo rast obiska gostov in dnevnih obiskovalcev tudi zunaj zimske sezone. »Najpomembnejša konkurenčna prednost Uniturja, ki vpliva na ponudbo v vseh letnih časih, je zagotovo kombinacija Rogle s termalnim zdraviliščem Terme Zreče, oddaljenim pol ure vožnje.«

Reuters

Avstrijci, Italijani in Švicarji ponujajo več

Prihaja čas, ko poletja ne bodo več rezervirana samo za poležavanje na plažah ob morju ali jezerih. Segrevanje ozračja kot tudi ekstremni vremenski pojavi bodo Evropejce, ki so doslej uživali ob obalah Sredozemlja, bolj množično gnali v milejše gorsko podnebje. Razvijanje poletnega turizma za smučarska središča tako ni zgolj nuja, temveč tudi priložnost.

Na obrežju kranjskogorskega jezera Jasna je vsako poletje več turistov.

Tega se, denimo, zavedajo v Franciji, Švici, Italiji in Avstriji, kjer se počasi zapirajo škarje poletnih in zimskih prihodkov od turizma. Če je zimski turizem še leta 2009 prinesel 20 odstotkov več prihodkov od poletnega, je bila razlika lani le še dobrih sedem odstotkov ali manj kot eno milijardo evrov. V Gasteinu, gorskem letovišču pri Salzburgu, čakata na turiste dve umetni jezeri, napolnjeni z mineralno vodo. Pod ledenikom v Dachsteinu deluje prva avstrijska varilnica viskija, medtem ko na Tirolskem stoji pivovarna Stalkenberg, skozi zgodovino poznana po tem, da so jo vodile ženske, danes pa obiskovalce vabi na kopanje v ječmenovem zvarku – poleg bazena je seveda pipica, iz katere lahko gostje popijejo, kolikor hočejo. Tirolska je v zadnjem času postala poznana tudi po tem, da so si jo za kuliso večkrat izbrali filmarji iz Bollywooda. Avstrijski vršaci menda tako krasijo že vsaj 85 filmov indijske produkcije.

Pristopi za privabljanje obiskovalcev so seveda različni, a dejstvo je, da mora turistični kraj v poplavi jeklenic, kolesarskih in pohodnih poti v nečem izstopati, bodisi z drugačnostjo ali z odličnostjo. Martin Nydegger, ki je letos prevzel vajeti združenja Switzerland Tourism, načrtuje za letošnje poletje akcijo »Prekolesarite Alpe«, ki bo vabila kolesarje z zapiranjem motoriziranega prometa na določenih prelazih. Uresničitev sanj vsakega cestnega kolesarja je v Sloveniji mogoča le z udeležbo na kateri izmed peščice velikih kolesarskih prireditev.

»Primeri dobre prakse iz tujine so nedvomno dober zgled,« pravi Tinta Kovačičeva, ki ugotavlja, da čedalje več slovenskih gorskih centrov razvija poletno ponudbo. Pri tem pa opozarja, da je težko posploševati, saj imajo nekatera smučarska središča že dolgo zgodovino in tradicijo poletne ponudbe, medtem ko so drugi šele dodobra »zagrizli v to jabolko«. Vse več je takšnih. »Slovenska smučarska središča ne zaostajajo ogromno za tujimi, vsa po vrsti so zadnja leta popestrila svojo poletno ponudbo,« poudarja Smukavčeva, ki hkrati priznava: »Vedno je prostor za izboljšavo in razširitev ponudbe.«