Adijo, se vidimo čez en mesec

Shutterstock
William Taft, 27. predsednik Združenih držav Amerike, je leta 1910 v New York Timesu zapisal: »… dvoje ali troje mesečnih počitnic je nujnih za nadaljevanje dela skozi vse leto z dobro mero energije in učinkovitosti.« Več kot stoletje pozneje Američani še vedno nimajo zakonsko določenega niti enega plačanega prostega dneva, kar resda ne pomeni, da podjetja v ZDA delavcem ne plačujejo prostih dni.
Med zasebnimi podjetji v ZDA je kar 77 odstotkov takšnih, ki zaposlenim plačajo deset dni dopusta in osem prazničnih dni, kažejo podatki ameriškega statističnega urada za zaposlovanje. Daljši kot ima staž zaposleni, več lahko pričakuje dela prostih dni.
Podobno je tudi na tej strani Atlantika, kjer imajo zaposleni poleg prazničnih dela prostih dni vsako leto na voljo še dodatnih 19 do 32 plačanih prostih dni. V Sloveniji jih imamo po podatkih Eurostata dvajset dni, največ jih imajo v Franciji, in sicer 32. Vse evropske države imajo poleg letnega dopusta tudi proste praznične dni, medtem ko, recimo, na Japonskem in v ZDA delodajalci za dela proste dneve niso dolžni izplačati plačila.
Po zakonu mora v Sloveniji, tako je običajno tudi v drugih evropskih državah, delodajalec zaposlenim omogočiti izrabo dveh tednov dopusta v enem kosu. Kljub temu da bi si mnogi želeli, da bi lahko dopust trajal v enem kosu še dlje, pa po mnenju različnih psihologov dolžina dopusta ni nujno povezana z boljšim počutjem po vrnitvi na delovno mesto.

image
Shutterstock


Kako dolg naj bo dopust?

Dolžina počitnic je odvisna od kulture, ki ji ljudje pripadajo, njihovega življenjskega sloga, razpoložljivega števila prostih dni ter njihovih prihodkov.
V devetdesetih letih je bilo v različnih raziskavah ugotovljeno, da prosta dneva med koncem tedna za tiste, ki opravljajo nepretrgano zahtevno, odgovorno in stresno delo, nista dovolj, odtegovanje daljšega dopusta pa ima negativne vplive na psihično in fizično počutje ter tudi zdravje. Tisti, ki si ne vzamejo vsaj enega prostega tedna na leto, tvegajo kardiovaskularne bolezni in celo prejšnjo smrt, zaključujejo medicinske raziskave. Danes, ko je meja med službenim in zasebnim čedalje bolj zabrisana, ko smo povezani in dosegljivi tudi zvečer in med koncem tedna, je negativnih vplivov na naše počutje in zdravje še več.

Daljši dopust enkrat na leto nima optimalnih učinkov na vaše psihično zdravje, če si zaradi njega ne morete privoščiti krajših oddihov.

Počitnice po mnenju raziskovalcev vplivajo na razpoloženje, zadovoljstvo z življenjem in nenazadnje tudi z delom. Zaradi njih je manj zdravstvenih težav in odsotnosti z dela. Toda veliko raziskav je dokazalo tudi, da se pozitivni učinki počitnic izničijo že zelo kmalu po vrnitvi v službo, kar napeljuje k sklepu, da je zaradi hitrega zmanjšanja pozitivnih učinkov počitnic bolje imeti več krajših, nekaj dnevnih ali enotedenskih dopustov kot le enega daljšega nekajtedenskega. Mar res? V dveh raziskavah, eni iz leta 1984 in drugi iz leta 2003, strokovnjaki niso opazili nikakršnih povezav med počitnikovanjem, pa naj gre za krajše ali daljše, več kot desetdnevne počitnice, in zadovoljstvom pri delu ali v življenju na sploh, produktivnostjo in predanostjo delu ter izgorelostjo na delovnem mestu ali celo depresijo. Težave so se pojavljale ali ne v obeh skupinah. Toda skoraj nihče se ni ukvarjal s tem, kaj se dogaja s počutjem med počitnicami.

Osmi dan bo vaše počutje na vrhuncu

Kaj se dogaja s človekovim počutjem na počitnicah, daljših od dveh tednov, so leta 2013 eni prvih ugotavljali Jessica de Bloom in drugi avtorji. V študiji med 45 zaposlenimi, ki so jih analizirali pred, med in po počitnicah, so ugotovili, da dobro počutje doseže vrhunec osmi prosti dan. Že v prvem tednu po vrnitvi na delovno mesto raven počutja spet doseže stopnjo, kot je bila pred odhodom na počitnice, pri večini že prvi dan.

Pozitivni učinki dopusta vrhunec dosežejo osmi prosti dan. Po vrnitvi z dopusta pa učinki zbledijo zelo hitro, razen če ste na dopustu ves mesec.

Za to spoznanje niti ni treba prebirati študij, samo spomniti se je treba pogovorov s sodelovci, ki običajno kmalu po prihodu v službo potarnajo, da sploh nimajo več občutka, da so se še pred kratkim dopustniško namakali v morju.
Počitnice anketirancev v omenjeni raziskavi so trajale od 17 in 34 dni, v povprečju 23 dni. Povezave med trajanjem dopusta in dolžino pozitivnih vplivov po vrnitvi z dopusta ni bilo zaznati v nobeni skupini razen med tistimi, ki so bili na dopustu več kot štiri tedne. Ta skupina se je na raven počutja pred odhodom na počitnice vrnila najkasneje, in sicer šele po enem mesecu, medtem ko se je tudi pri tistih, ki so bili na dopustu tri tedne, počutje vrnilo na preddopustniško raven v prvem tednu, pri večini v nekaj dneh.

image
Shutterstock


Raziskovalci so preverjali tudi počutje tistih, ki so bili med počitnicami primorani opravljati delovne obveznosti, vendar niso ugotovili negativnih vplivov na počutje ne med počitnicami ne po vrnitvi v službo. Tisti, ki so med počitnicami opravljali delovne obveznosti, so za to porabili v povprečju pol ure na dan. Raziskovalce je zanimal tudi vpliv fizičnih aktivnosti med dopustom in bistvenih razlik v počutju med tistimi, ki so bili fizično aktivni, in tistimi, ki so bili ležerni, niso opazili. Večje pozitivne učinke so opazili pri tistih, ki so imeli med počitnicami več socialnih aktivnosti.

Kako dolge so počitnice Slovencev

image
Shutterstock


Statističnih podatkov o povprečnem trajanju počitnic pri Slovenkah in Slovencih ni. V Turistični agenciji Palma pojasnjujejo, da če se njihovi gostje na počitnice odpravijo z letalom, večinoma ne počitnikujejo več kot sedem dni. Šele v zadnjih letih imajo nekoliko več več rezervacij tudi za 14 dni. Pri dopustih z lastnim prevozom pa njihovi gostje počitnikujejo nekje od sedem so deset dni.
Imamo pa v Sloveniji kar nekaj podjetji, ki vodijo napredne kadrovske politike in zaposlenim nudijo neomejeno število plačanih prostih dni. Zanimivo je, da zaradi tega ne hodijo počitnice dlje kot tisti, ki imajo plačane proste dneve omejene. Marko Podgornik, lastnik in direktor podjetja Mikro+Polo, je za Svet kapitala pojasnil, da njihovi delavci v povprečju vzamejo nepretrgano največ dva tedna dopusta. Le nekaj je takšnih, ki gredo na daljša medcelinska potovanja in si vzamejo tudi en mesec počitnic, sam pa si vzame največ tri proste tedne.
»O optimalni dolžini dopusta težko govorim. Kadar je nekaj tednov zaporedoma zelo stresnih in napornih, včasih pomaga že kak dan ali dva, da si oddahneš in se napolniš z novo energijo. Vsekakor je optimalna dolžina dopusta odvisna od vsakega posameznika. Sam v svojem delu neizmerno uživam, in če sem odsoten teden ali več, sem skoraj zagotovo vsak dan dopusta največ eno uro tudi 'v službi'. Tehnika danes namreč omogoča delo od skoraj vsepovsod. Sicer sem velik zagovornik tega, da mora biti dopust res dopust, vendar odgovornosti žal ni mogoče poslati na dopust,« nam je zaupal.

 

 

 

Kam na dopust in kako se po njem vrniti nazaj na delovno mesto?