3, 4, zdaj: Konkretne rešitve za ustavitev odhajanja mladih iz Slovenije

Kaja Kovič
V obdobju med letoma 2010 in 2016 se je število mladih, ki so odšli iz Slovenije, povečalo za skoraj štirikrat, samo v letu 2016 pa je državo zapustilo več kot 2600 mladih. FOTO Pixabay

Mladi vse številčnejše odhajajo v tujino, zato država nujno potrebuje akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, da jih zadrži oziroma privabi nazaj. Klub slovenskih podjetnikov SBC je predstavil rešitve, ki zadevajo plačno in davčno politiko, kadrovske štipendije, stanovanjsko problematiko in izobraževanje.

Skupaj z drugimi podjetniki, prav tako člani kluba, je predsednik SBC Marjan Batagelj ta teden izpostavil ukrepe na ključnih področjih, pomembnih za vzpostavitev privlačnega in stimulativnega delovnega in podjetniškega okolja, ki je osnova za privabljanje uspešnih mladih iz tujine v Slovenijo.

V obdobju med letoma 2010 in 2016 se je število mladih, ki so odšli iz Slovenije, povečalo za skoraj štirikrat, samo v letu 2016 pa je državo zapustilo več kot 2600 mladih, starih med 15 in 29 let, največ tistih s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. Trend je naraščajoč. »Najboljši iz Slovenije odhajajo v tujino zaradi pogojev dela in plačila. Skrbi me, kaj bo čez deset let, če se bo ta trend nadaljeval,« je opozoril Batagelj.

Apel, ki so ga na vlado in druge deležnike naslovili pri SBC, je bil precej konkreten. Predstavili so natančne predloge, ki bodo po njihovem mnenju zmanjšali zanimanje mladih za odhod v tujino.

image
Za boljšo prihodnost mladih v Sloveniji. FOTO Uroš Hočevar


Prijaznejša davčna politika

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) predlaga nagraditev in motivacijo zaposlenih; izplačilo 13. plače oziroma nagrade za uspešnost brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu, oziroma do višine vsaj 150 odstotkov povprečne plače naj bo nagrada oproščena vsaj plačila dohodnine že z letom 2020.
Podjetja naj bi po njihovem mnenju morala sama odločiti, kako bi nagradila zaposlene, s čimer bi imela v času konjunkture možnost dodatnega stimuliranja kadrov brez uravnilovke, vključno z mladimi talentiranimi strokovnimi kadri. »To je eden boljših in nujnih ukrepov za dvigovanje dodane vrednosti. Na ta način bi nagradili tiste, ki največ prispevajo k dodani vrednosti, saj vemo, da se najbolj izobraženi vedno ravnajo tudi po plači. V slovenskem proračunu, ki je težak približno 10,5 milijarde evrov, bi razbremenitev 13. plače pomenila okoli 30 milijonov evrov manj priliva,« so zatrdili.

Kadrovske štipendije naj se izvzamejo iz skupnega dohodka gospodinjstva in tako ne vplivajo na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči.

Stopnja davka od prihodka podjetij bi morala v osveženi davčni politiki ostati enaka, saj je to edina prava davčna vaba za investitorje, kakor so se izrazili. »Strinjamo se, da se najnižja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) določi pri sedmih odstotkih, kar smo tudi sami predlagali. S tem dvigamo tudi efektivno stopnja tega davka. Prav je, da je obvezno takšno minimalno plačilo davčnih obveznosti s strani pravnih oseb in da se te ne znižujejo z olajšavami vse do ničelne stopnje. Ob tem še vedno podpiramo in zagovarjamo obstoj 100-odstotne olajšave za raziskave in razvoj, kot tudi olajšave na področju investiranja. Obenem predlagamo, da se ohrani najvišja stopnja DDPO pri 19 odstotkih. Stopnja DDPO je res nižja kot v nekaterih drugih državah (Nemčija, Avstrija in druge), vendar predstavlja še edino davčno konkurenčno prednost v primerjavi z našimi konkurentkami.« Na to idejo je vplivala odločitev naših severnih sosedov, ki so pred kratkim napovedali dodatno davčno razbremenitev, to je znižanje stopnje DDPO na 19 odstotkov v naslednjih treh letih.

Poudarili so, da ni smiselno, da je Slovenija tista, ki podjetnike obdavčuje najbolj v regiji. Tako pozdravljajo predlog, po katerem so se želje po velikem povečanju stopnje davka na kapitalske dobičke (DKD) umirile, predlagana stopnja DKD pa se je znižala na 27,5 odstotka. Slovenija bi se z višjo davčno obremenitvijo kapitala še bolj oddaljila od svojih največjih konkurentk, to so Poljska, Češka in Madžarska. Padajoče stopnje znižanja DKD pa lahko pomenijo odvrnitev podjetnikov, da nadaljujejo poslovno pot pri nas. »Trenutno smo v konjunkturi, a vemo, da nobena konjunktura ni večna. Podjetja se v tem času praviloma razdolžujejo, da bi v krizo vstopila z nekaj zaloge. Pomembno pa je tudi zadrževanje kadrov,« pojasni Batagelj.

image
Mladi imajo pravico vedeti, kakšne možnosti za zaposlitev imajo po končanju posameznih univerzitetnih programov. Foto Uroš Hočevar


Posebni socialni in davčni ukrepi le za mlade

Ena izmed pomembnejših točk drugega sklopa akcijskega načrta so kadrovske štipendije – le-te naj se izvzamejo iz skupnega dohodka gospodinjstva in tako ne vplivajo na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči. Poleg tega naj se podjetjem v tekočem poslovnem letu za izplačane kadrovske štipendije v preteklem poslovnem letu priznajo dodatne olajšave pri plačilu prispevkov delodajalcev, in sicer v višini 100 odstotkov izplačanih štipendij, je razložil Štefan Pavlinjek iz podjetja ROTO.

Stopnja DDPO je res nižja kot v nekaterih drugih državah (Nemčija, Avstrija in druge), vendar predstavlja še edino davčno konkurenčno prednost v primerjavi z našimi konkurentkami.

Država bi po drugi strani lahko zagotovila tudi davčne spodbude podjetjem za gradnjo kadrovskih stanovanj, kar je že prejelo določeno podporo v Državnem svetu RS. Pobuda je odziv na družbeno-ekonomske potrebe v Sloveniji po večjem številu najemniških stanovanj in na potrebe gospodarskih družb po kadrovskih stanovanjih, ki jih lahko namenijo tako mladim kot strokovnim kadrom iz tujine. Po podatkih javnega stanovanjskega sklada v Sloveniji trenutno manjka 10.000 ugodnih najemniških stanovanj. »Učinki stanovanjske gradnje so multiplikativni. Stanovanjska gradnja je proticikličen instrument, ki učinkuje proti ohlajanju gospodarstva,« je dejal Andrej Ržišnik iz podjetja RŽIŠNIK PERC. Kot predlagajo v SBC, bi se morale vzporedno s tem ukiniti bonitete za zaposlene, ki jim delodajalci omogočajo bivanje v teh stanovanjih.

Za tiste talente, ki so že odšli v tujino, bi lahko v Sloveniji uvedli posebno davčno olajšavo ob vrnitvi domov po vzoru Italije in Avstrije, ki ponujata znižanje osnove za plačilo davkov za obdobje od treh do petih let. Kaj podobnega bi lahko vzpostavili tudi pri nas, saj je aktivno privabljanje mladih raziskovalcev in talentov pomembno za nadaljnji razvoj Slovenije.

SBC predlaga davčne spodbude za gradnjo kadrovskih stanovanj. Na trgu trenutno manjka 10.000 ugodnih najemniških stanovanj.

Mlade zaposlene, ki se niso odločili za odhod v tujino oz. so se vrnili, pa bi lahko nagrajevali z delniškimi opcijami in bi jih tako vključili med lastnike. Največjih davčnih olajšav so deležna podjetja, ki sama odkupujejo delnice za brezplačno razdelitev zaposlenim. Pod določenimi pogoji so lahko deležni davčnih olajšav tudi lastniki, ki delnice prodajo zaposlenim, mladi pa bolj verjetno ostajajo na domačem poslovnem parketu.


Mladi imajo pravico biti obveščeni o zaposljivosti


image
V obdobju med letoma 2010 in 2016 se je število mladih, ki so odšli iz Slovenije, povečalo za skoraj štirikrat, samo v letu 2016 pa je državo zapustilo več kot 2600 mladih. Foto Unsplash

Samo izobraževanje v Sloveniji je sicer ocenjeno kot zadovoljivo, a mladi se po končanem šolanju ne znajdejo dobro na trgu dela, zato si podjetniki želijo, da bi bilo javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah bolj proaktivno. Najbolj enostavno bi to omogočili, če bi v Zakonu o visokem šolstvu obstajale podlage za anonimno povezovanje administrativnih podatkov izobraževalnih institucij z osebnimi podatki diplomantov (tudi podatki o socialnem zavarovanju, davčnimi podatki), seveda ob upoštevanju vseh kriterijev varstva osebnih podatkov. Podatki bi se kasneje lahko uporabljali na področju izobraževanja za spremljanje uspešnosti visokega šolstva, strateško načrtovanje, zagotavljanje kakovosti izobraževalnega procesa, za karierno orientacijo študentov ter za informiranje delodajalcev o ponudbi na trgu dela. Podoben sistem poznajo številne države EU, med njimi Avstrija, Italija, Madžarska in Francija. »Mladi imajo pravico vedeti, kakšne možnosti za zaposlitev imajo po končanju posameznih univerzitetnih programov. To bo imelo dva zelo pomembna učinka. Mladi se bodo zavedali, kakšne so potencialne možnosti za zaposlitev glede na njihove želje, to pa bo spodbudilo konkurenco med izobraževalnimi središči in zdravo tekmovalnost med njimi,« pove Goran Novković, izvršni direktor SBC.

Mladi, ki so odšli v tujino, so izgubljeni zaklad, saj jih je družba izobraževala in vlagala vanje, v nekem trenutku pa ni vedela, kaj z njimi narediti. Da bi se izognili ponovni napaki, si podjetniki želijo, da bi država upoštevala predloge in bila v prihodnje z mladimi talenti sposobna doseči višjo dodano vrednost.
Več iz rubrike