14 dni na leto slovenska gospodinjstva porabijo za čiščenje

V Evropi 79 odstotkov žensk vsak dan pripravlja domače obroke in skrbi za gospodinjstvo, kažejo podatki Evropske unije za leto 2017. Ženske v povprečju med tednom opravijo 32 ur plačanega dela v službi ter kar 39 ur neplačanega dela doma. Moški opravijo 41 ur plačanega dela ter 19 ur neplačanega dela.

»V naši družbi velja, da mora ženska skrbeti, da je doma pospravljeno, in če te naloge ne opravlja, jo hitro obsodimo, da je lena. Ker s fantom oba veliko delava, se mi ni zdelo pravično, da sama skrbim za dom, njemu pa se za pospravljanje zdi škoda časa. To je bil večkrat vzrok za spor. Vztrajal je, da najameva čistilko, a sem potrebovala dolgo časa, da sem na to pristala. Verjetno zaradi vzgoje, da dobra ženska pač skrbi za dom,« nam zaupa mlada podjetnica, ki pa je sedaj prepričana, da bi ženske morale pomoč na domu, če si to le lahko privoščijo, najemati.

Kar 55 odstotkov slovenskih državljanov, anketiranih v raziskavi (2018 Report on equality between women and men in the EU), je dejalo, da se strinjajo, da je skrb za družino in dom naloga ženske.
 

Pomoč na domu – nekaj, česar se sramujemo?
 

»Ženske okoli mene, ki že imajo otroke, izgorevajo po nepotrebnem. Namesto da bi si olajšale delo in najele pomoč, se raje pretvarjajo, da so super junakinje, ki vse zmorejo. Ne moreš delati osem ur in potem še štiri ure pospravljati in se ukvarjati z otroki, med tem pa je moški na košarki. To ni humano,« nadaljuje naša sogovornica, ki pa je potrebovala kar dve leti, da je dobila primerno pomoč na domu. Najprej ji je pomagala sorodnica, a ko se je ta redno zaposlila, je ostala brez pomoči.

»Ljudje, ki se odločijo za pomoč v gospodinjstvu, nimajo veliko izbire. Če nimajo sorodnika ali znanca, ki je to pripravljen početi, se obrnejo k malim oglasom. Veliko je sumljivih oglasov, brez preverbe in jasne garancije kakovosti. Marsikoga ne bi spustili v svoj dom. Ponudba je neprimerna, enako je tudi v Zagrebu in drugih srednje velikih mestih. Nadzora ni, standardi in normativi so nejasni, ni zavarovanja, v večini primerov pa gre za delo na črno,« razloži Jan Dobrilovič, soustanovitelj digitalne platforme za čiščenje Beeping, ki je lansko leto prejela nagrado najboljši slovenski startup leta.

Te ugotovitve so botrovale temu, da sta z Davidom Moharjem spomladi 2016 po načelu delitvene ekonomije ustanovila platformo, kjer na eni strani ponujata delo preverjenim čistilcem, na drugi pa strankam, ki pomoč potrebujejo. Poslovni model je jasen.

»V 21. stoletju, ko lahko z enim klikom dobiš taksi prevoz, plačaš položnice, dobiš posojilo, naročiš letalsko karto in hrano, do pred kratkim nisi mogel dobiti pomoči na domu. Pogovarjali smo se z ogromnim številom ljudi, ki so želeli najeti pomoč na domu, a jim ni uspelo in so zato še vedno sami opravljali delo. Povezali smo se z Ekonomsko fakulteto in prišli do ugotovitve, da člani gospodinjstva na leto porabijo 14 dni za čiščenje. To je cel dopust. V to pa ni všteto še ostalo delo v gospodinjstvu.«
Veliko povpraševanja imajo po čiščenju oken in likanju, a na drugi strani nimajo dovolj osebja, ki bi bilo pripravljeno izvajati likanje, kot zanimivost pove sogovornik. Kljub temu da dobivajo veliko povpraševanja od ljudi, ki bi se jim radi pridružili kot čistilci, pa po tem, ko jih dajo 'skozi sito', ostane relativno malo primernih kandidatov. »Lahko bi delovali po principu primarne ekonomije platform, torej bi bili le digitalna platforma oz. neke vrste oglasnik, vsakdo bi se lahko prijavil kot ponudnik storitve ter postavil svoje pogoje in ceno, na drugi strani pa bi jih naročniki ocenjevali. Odgovornost za to, katerega čistilca bi izbrali, bi bila na strani potrošnika,« razloži sogovornik.
 

Dom je svet, vanj ne spuščamo kogarkoli
 

A to za seboj potegne kup težav. Kot pojasnjuje Dobrilovič, v tem primeru potem ni jasno, kdo odgovarja za recimo razbito vazo v stanovanju ali krajo, niti kdo je odgovoren, če čistilec ne izda računa in ne odvede davka. »Mi od izvajalcev zahtevamo, da izpolnjujejo standarde in normative, zato da mi lahko zagotavljamo potrošnikom kvalitetno in zavarovano storitev. Dom je za Slovence sveta stvar in vanj ne spuščajo ravno kogarkoli.«

Platforma tako omogoča ljudem, ki potrebujejo dodatni prihodek, da tega zaslužijo na legalen način. Pomoč na domu se namreč v veliki meri izvaja na črnem trgu, brez izdaje računov, s plačilom na roke. »Izhodišča so jasna. Naši čistilci so preverjeni, imajo potrdilo o nekaznovanosti, znajo komunicirati, skrbimo pa tudi za zavarovanje, če pride do poškodb pri čiščenju. Potrošnik se vedno lahko obrne na nas. Za vsako čiščenje dobijo račun, ki jim ga izda naše podjetje.« Pa plačilo, ki ga čistilci dobijo za opravljeno delo? »Razpon je med 8 in 8,5 evrov neto na uro,« odgovarja Dobrilovič.

Trenutno imajo v Sloveniji 65 čistilcev, iščejo še deset do petnajst novih. V Zagrebu jih imajo štirideset, iščejo še najmanj dodatnih dvajset. »Poskrbeti moramo, da so tisti, ki delajo za nas, zadovoljni tako s pogoji kot s plačilom, sicer poslovni model ne deluje. Če so nezadovoljni oni, to povedo stranki, h kateri pridejo. Poleg primernega plačila jih opremimo tudi s čistili, zavarovanjem in izobraževanjem tako čiščenja kot komunikacije.«
 

Naročnine kot nov poslovni model
 

Po vzoru drugih sektorjev se zdaj osredotočajo na naročnine. Te postajajo vse bolj uveljavljen model, uporabljajo jih mediji, pa tudi ponudniki pasje hrane, zvočne knjigarne itd. »Naročnine so koristne tako z vidika čistilca, da ve, koliko dela bo imel v enem mesecu in pri komu ga bo izvajal, na drugi strani pa je tudi za naročnike lažje, saj s tem prihranijo denar in čas za naročanje storitve. Če se odločijo za štirikratno čiščenje, lahko izberejo, katerega čistilca želijo. Raje imajo stalne kot pa vsakič nove.«