Zlom trga kriptovalut: Kako naprej?

Nova tehnologija je obljubljala, da bo radikalno pretresla tako način poslovanja kot tudi vsakdanje življenje – podobno, kot ga je pred dvema desetletjema spremenil internet.

Model prve izdaje žetonov (angl. initial coin offering ali ICO) je omogočil preprost in globalen način izvedbe množičnega financiranja, ki so ga zagonska podjetja sprejela z odprtimi rokami. Zaradi navdušenja nad novo tehnologijo in želje vlagateljev po hitrih zaslužkih so bila uspešna tudi tista, sestavljena iz mladih podjetniških ekip brez vsakršnih poslovnih izkušenj, ter tista, ki so obljubljala izrazito slabe, neuporabne ali celo neizvedljive rešitve.

Plima dvigne vse ladje, oseka pa ...

Marsikateri posameznik je skočil na kriptovlak in s tem zaslužil, ne da bi bil dolžan sploh kaj dosti vedeti o sami tehnologiji, na kateri kriptovalute temeljijo. Plima pač dvigne vse ladje, in konec leta 2017 se je zdelo, da smo iznašli igro, v kateri je vsaka srečka dobitna. Na trgu so zavladala evforična čustva, sanje o svetli blockchain prihodnosti pa so se odtrgale od tehnološke realnosti, na kateri so temeljile.

Od lanske evforije je ostalo bore malo, trg je zajela apatija. Pogovore o obdavčitvi kriptodobičkov je zamenjala tema izgub.

Slabo leto pozneje je slika na trgu popolnoma drugačna. Od lanske evforije je ostalo bore malo, trg je zajela apatija. Pogovore o obdavčitvi kriptodobičkov je zamenjala tema izgub. Nedavno poročilo družbe Ernst & Young (EY Study, Initial Coin Offerings (ICOs): The Class of 2017 – one year later, 19. oktober 2018) tako navaja, da je kar 86 odstotkov obstoječih kriptografskih žetonov vrednih manj, kot so bili ob izdaji. Še več, 30 odstotkov žetonov naj bi izgubilo skoraj celotno vrednost. Kdor je januarja vložil v »košarico« najuspešnejših projektov ICO, bi tako do oktobra izgubil kar 66 odstotkov vloženih sredstev.
Zagonska podjetja se tako danes pri izdajanju novih žetonov srečujejo z zasičenim trgom in vse težje zbirajo sredstva. Po podatkih ICO Bencha (poročilo September ICO Market Overview: Trends, Capitalization, Localization, Daniele Pozzi, Cointelegraph, 16. oktober 2018), ki od avgusta 2015 spremlja več kot 4500 projektov, je trg projektov ICO – tako glede samih projektov kot tudi zbranega kapitala dosegel vrh šele letos, in sicer marca, z 1,7 milijarde dolarjev zbranih sredstev. A tudi tukaj bi lahko »vrh« lažje pojasnili zgolj kot »inercijo« gibanj v lanskem letu, saj so že ob predhodnem vrhu decembra 2017 številni opozarjali na prenapihnjenost trga. Nato se je obseg virov, ki so jih zbrali posamezniki, po pričakovanjih sprva postopoma, nato pa vse hitreje začel zmanjševati, tako da je septembra znašal »le« še slabih 400 milijonov dolarjev. Od projektov, izdanih septembra, jih je le 41 odstotkom uspelo zbrati vsaj nekaj sredstev, 24 odstotkov jih je doseglo zastavljeno spodnjo (najnižjo) mejo financiranja, zgolj dva odstotka pa je bilo financiranih v celoti (podatki ICO Bench).

Pixabay

Od evforije k javnim razpisom

Obstoječi projekti (uspešne zgodbe preteklih let) se po drugi strani srečujejo z razvojnimi težavami in vse težje navigirajo nepredvidljivo in tudi nejasno regulatorno in davčno okolje. Akuten problem je tudi že omenjeno padanje vrednosti izdanih žetonov. Namesto besed o Sloveniji kot »blockchain zatočišču« in o sprejetju najnaprednejše regulacije, ki bo zaustavila beg mladih možganov v tujino (ali celo nasprotno, pritegnila tuje talente), omogočila nova delovna mesta in v Slovenijo pritegnila svež kapital, smo na septembrski konferenci v Vitanjah lahko poslušali o sredstvih, ki jih mlada blockchain podjetja lahko pridobijo na javnih razpisih. Tako kaže, da se je blockchain sektor iz področja, ki naj bi spodbudilo pospešen gospodarski razvoj in s tem pozitivno vplivalo tudi na državni proračun, transformiral v panogo, ki potrebuje državno pomoč. Tudi zato je bila septembrska likvidacija Cofoundita, enega izmed simbolov uspešnosti slovenske kriptoindustrije, za mnoge poznavalce kriptoscene znanilka nepreklicnega konca nekega obdobja.

Številni, tudi slovenski projekti delajo naprej in tiho, a vztrajno razvijajo svoje produkte.

A kljub temu je dejstvo, da številni, tudi slovenski projekti delajo naprej in tiho, a vztrajno razvijajo svoje produkte. Tudi prednosti, ki jih ponuja nova tehnologija decentraliziranih podatkovnih blokov, so še vedno tukaj. Hitrejše, transparentne in varne transakcije prek tehnologije podatkovnih blokov ali njenih alternativ (enega takšnih na primer razvija slovensko podjetje Hashnet) še vedno predstavljajo številne priložnosti, ki bodo prej ali slej implementirane tako v poslovne prakse kot tudi v javne sisteme (na primer javni registri, kot zemljiška knjiga ali sodni register podjetij). Na določenih področjih (crowdfunding in model ICO) se tudi zdi, da je nova tehnologija že tako pretresla »stare« prakse, da vrnitev sploh ni več mogoča.

Dobre prakse in trendi

Kot pravi znana maksima, učinek in pomen inovacij kratkoročno pogosto precenjujemo, dolgoročno pa še vedno podcenjujemo. Konec začetne iracionalne evforije je zato dober čas, da razvijalci zavihajo rokave in se lotijo razvoja produktov, ki so jih obljubili; blockchain sektor pa na ta način ponudi produkte z uporabno vrednostjo, ki bodo prinašali resnične prednosti (in s tem ustvarjali dodano vrednost). Prav tako je čas za realno oceno stanja, v katerem se je znašla oziroma je vanj zabredla celotna industrija, ter popravo nekaterih »ekscesov« preteklega leta.
Tako lahko izluščimo tudi nekatere vse bolj očitne dobre prakse in trende, ki bodo lahko postali nosilci prihodnjega, postopnega razvoja:

• na področju čistih, plačilnih kriptovalut: razvoj stabilnih valut (stable coins), tj. valut, vezanih na določeno fiat valuto (dolar, evro) ali pa košarico drugih kriptovalut, ki odpravljajo glavno pomanjkljivost pri uporabi kriptovalut kot plačilnega sredstva – hudo cenovno volatilnost;
• na področju uporabniških kriptožetonov: »ICO 2.0« ter »obratni« ICO (»reverse ICO«), ki model ICO iz sive cone kvazi nereguliranih investicij vračata h koreninam – množičnemu zbiranju sredstev zaradi podpore razvoja določenega projekta in njegove dejanske uporabe med podporniki, ne pa investiranja ali špekuliranja s ceno izdanega žetona;
• na področju investiranja: pospešen razvoj pojavnih oblik žetonov, ki bodo predstavljali čisti finančni, delnicam podoben instrument (t. i. security tokens) in omogočali udeležbo pri dobičku izdajatelja ali pa bodo vezani na določena realna sredstva (nepremičnine, plemenite kovine ipd.).

Ker podrobnejša predstavitev vseh treh zahteva nekaj več prostora, bom njihove predstavitve nadaljeval v eni od prihodnjih številk Sveta kapitala.

*Avtor je ustanovitelj spletne pravne agencije »Nobile Law Solutions« (ivo@nobilelaw.solutions) in strokovnjak za pravna in davčna vprašanja kriptovalut.