Zlato spet sije

Eno od presenečenj letošnjega leta je poleg tehnoloških delnic in trgov v razvoju tudi zlato. Konec lanskega leta je zlato doživelo korekcijo, vendar se je letos spet dvignilo in pridobilo že skoraj deset odstotkov.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Čeprav se približujemo času, ko bodo v ZDA začeli zviševati obrestne mere, svetovno gospodarstvo pa okreva, kar je navadno negativno za zlato, je pri tej plemeniti kovini prisoten pozitiven moment.

Kako se bo gibala cena zlata, bo večinoma odvisno od inflacije. Če bodo realne obrestne mere še naprej ostale na tako nizkih ravneh ali pa se bodo morda še celo dodatno znižale, bo to za zlato dobra novica. Seveda ob predpostavki, da se dolar ne bi močneje okrepil. V najslabšem primeru bi pozitiven moment pri zlatu lahko trajal vsaj do maja oziroma junija, ko bo ameriška centralna banka predvidoma zvišala obrestno mero.

Zadnji podatki o inflaciji v ZDA so sicer okrepili špekulacije, da bi ameriška centralna banka (Fed) morda letos večkrat zvišala obrestno mero, prvič že maja. Če bi se te špekulacije uresničile, bi to lahko privedlo do korekcije pri zlatu, katerega vrednost se bo po naših ocenah letos gibala na ravni med 1200 in 1300 dolarjev za unčo. Nekoliko bolje bi jo lahko odnesle delnice zlatih rudnikov, ki z nižjimi stroški izkopa izboljšujejo svoje poslovanje.

Pixabay
Pixabay

Medtem ko zlato letos preseneča, cena črnega zlata nikakor ne more preseči meje 60 dolarjev za sod. Vlagatelji dvomijo, da bodo članice naftnega kartela Opec upoštevale dogovor in omejile svojo proizvodnjo. Članice Opeca dogovor sicer za zdaj še upoštevajo in so tudi januarja proizvodnjo znižale. Poleg njih je podobno naredila tudi Rusija, ki sicer ni članica Opeca, vendar je gotovo pomembna proizvajalka nafte.

Medtem ko zlato letos preseneča, cena črnega zlata nikakor ne more preseči meje 60 dolarjev za sod.

In zakaj se kljub znižanju proizvodnje nafta ne podraži? Težava so predvsem ZDA, kjer se je zaradi višjih povprečnih cen nafte povečalo število aktivnih vrtin in posledično tudi proizvodnja. Prav strah, da se bo na trg vrnila ameriška proizvodnja, ZDA pa bodo začele kopičiti zaloge nafte, preprečuje rast cene nafte. V svetu je v zadnjem času sicer mogoče zaznati, da se zaloge nafte držav zmanjšujejo. Prav velike zaloge so bile poleg prevelike proizvodnje tudi zaslužne za podrto ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo.

Zelo verjetno je, da bo tempiranje kopičenja zalog nafte v ZDA še naprej vplivalo na ceno nafte in gibanje le-te v razponu med 50 in 55 dolarji za sod nafte WTI. Večji preobrat bi lahko videli aprila in maja, ko bo jasnejša slika dogovorjenega zmanjšanja produkcije na zniževanje svetovnih zalog in seveda zvišanje cene nafte na ravni okoli 60 dolarjev za sod. 

Miha Mihalj, ALTA Skladi

Več iz rubrike