Zlato in Bitcoin: Najredkejši »surovini« na svetu

Slabi ekonomski obeti in prihajajoča recesija investitorje sili v iskanje varnega zatočišča. Zlato že leta dokazuje svojo pomembno vlogo, z vstopom digitalno sfero, pa se vse bolj govori tudi o Bitcoinu, za mnoge, digitalni različici »zlata«.
Fotografija: Gotovina izginja, digitalni dolar in evro pa ne prinašata zaupanja ter fleksibilnosti pri prenosu sredstev, ki jo družba želi. FOTO: Jiap / Shutterstock
Odpri galerijo
Gotovina izginja, digitalni dolar in evro pa ne prinašata zaupanja ter fleksibilnosti pri prenosu sredstev, ki jo družba želi. FOTO: Jiap / Shutterstock

Zlato in Bitcoin imata praviloma vsak svoje zagovornike, le redki pa med njima opazijo velike podobnosti, ki ju v marsikaterem pogledu delajo kot komplementarni, dopolnjujoči naložbi. Da bi razumeli njuno skupno vlogo, se je dobro ozreti nazaj, v zgodovino denarja.
 
Svet je najprej poznal blagovno menjavo, preko trgovanja blago za blago, izdelek za izdelek. Nato so posebno vlogo pri menjavi dobili dragoceni izdelki kot so školjke. Z oblikovanjem kovin so  v ospredje vstopile pomembne kovine z posebnimi lastnostmi-med njimi sta posebej izstopali zlato in srebro.
 
Ljudje in družba so ju dobro sprejeli, zaupanje v njun vrednost pa ohranjali več kot 2500 let. Z razvojem družbe ter željo po lažjem trgovanju, so fizične oblike zlata in srebra začeli nadomeščati papirnati zapisi oziroma potrdila o vrednostih, ki so jih ljudje lahko unovčevali. Vse skupaj je nato v 17. stoletju vodilo h kreaciji prvih pravih papirnatih bankovcev kot jih poznamo še danes, čeprav korenine prvega papirnatega denarja segajo sicer na Kitajsko v 7. stoletje.


Države in centralne banke so kot ustvarjalci papirnatega denarja dosegale zaupanje ljudi v denar s kritjem fizičnega zlata za podporo valut, ki so jih izdajale, a to se je z letom 1971 končalo. Prekinitev vezave dolarja na zlato, je centralnim bankam omogočil neomejeno tiskanje, zaupanje ljudi v papirnati denar pa od takrat vztrajno upada.
 
Gotovina izginja, digitalni dolar in evro pa ne prinašata zaupanja ter fleksibilnosti pri prenosu sredstev, ki jo družba želi. Deloma to uspeva Fintech industriji oziroma podjetjem kot so PayPal in Revolut, ampak zdi se da je največji moteči dejavnik obstoj posrednika med plačnikom ter prejemnikom plačila.
 
Omenjeno je uspešno začel reševati prav Bitcoin. Bitcoin je prva svetovna kriptovaluta, ki omogoča pošiljanje in prejemanje vrednosti med ljudmi z uporabo računalnika in interneta in za to ne potrebuje posrednika.
 
Zdi se, da v vsej zgodovini po svojih lastnostih in vlogah v denarnem sistemu, najbolj izstopata prav zlato in Bitcoin. Kje lahko vidimo skupne točke zlata in Bitcoina?
 

Zlato in Bitcoin sta najbolj redki »surovini« na svetu  


Zlato in Bitcoin sta daleč najbolj redki »surovini« na svetu. Njuni stopnji redkosti (angl. »Stock to flow ratio«), sta najvišji od vseh naložb, v tem trenutku pa na skoraj identičnih nivojih. Stopnjo redkosti določa razmerje med vso zalogo, ki je že bila pridobljena ter letno proizvodnjo posamezne surovine. Bolj kot bo stopnja zlata in Bitcoina naraščala, redkejša bosta, večji vpliv na njuno ceno lahko pričakujemo…
 
Izračun redkosti zlata:
198.000 ton zlata (vso nakopano zlato v zgodovini)/
3.770 ton zlata (letna proizvodnja zlata)
= 53
 
Izračun redkosti Bitcoina:
18.5 milijonov BTC (ustvarjenih BTC v zgodovini)/
328.000 Btc (letna proizvodnja BTC)
= 56
 

Uporabna vrednost  


Zlato ima uporabno vrednost tako v industriji, posebej pa je cenjena njegova vloga v zaščiti premoženja, ki ga nudi v primerjavi z denarnimi valutami. Ob nastanku evra 20 let nazaj, je1 eur kupil 128 mg zlata, v tem trenutku pa samo še 20 mg. Evro je v primerjavi z zlatom v tem obdobju izgubilo več kot 80 odstotkov svoje vrednosti.

Izguba realne kupne moči evra v primerjavi z zlatom, od njegove uvedbe. FOTO: Incrementum
Izguba realne kupne moči evra v primerjavi z zlatom, od njegove uvedbe. FOTO: Incrementum
 
Glavna vrednost Bitcoina je v  prenosu vrednosti med ljudmi na hitrejši in cenejši način, ki je omogočen brez posrednika, znotraj decentraliziranega omrežja.
 

Globalna priznanost  


Zlato kot kovina obstaja že več kot 4000 let, kot denar pa 2500 let. Izjemno vlogo v zaščiti premoženja so v preteklosti iskale tako centralne banke kot tudi prebivalstvo celega sveta. Posebej izstopajo prebivalci Kitajske in Indije, slednji v svojih gospodinjstvih hranijo kar 24.000 ton zlata.
 
Bitcoin je prva kriptovaluta stara približno 11 let. Utira pot mnogim kriptovalutam, ki imajo v tem trenutku tudi kvalitetnejše lastnosti, vendar njegova svetovna prepoznavnost ter dominantnost v skupnem deležu tržne kapitalizacije kripto valut sporoča, da predstavlja temelj celotnega kripto sveta.
 

Zlato in Bitcoin ne nastaneta iz »nič«  


Pri obeh v ozadju poteka »rudarska« dejavnost, ki ustvarja njuno dodatno količino. Pri zlatu poteka klasično rudarjenje. Za pridobitev 3 do 5 gramov zlata pa je potrebna  predelava 1 tone zemlje, kamenja, ob tem pa je potrebno upoštevati, da je za zagon rudnikov potrebno vzpostaviti celotno infrastrukturo, ki zajema pridobitev licenc, opravljanje raziskav in priprav terena, ki nato vodijo  klasično rudarsko dejavnost.
 
Bitcoin rudarjenje poteka preko računalniških procesorjev, ki rešujejo kompleksne matematične operacije, to pa zahteva vlaganje električne energije. Vsake 4 leta se mora za pridobitev posameznega bitocina, vložiti 2x več energije, »nagrada« rudarjev v Bitcoine pa se prepolovi. Temu dogodku pravimo »halving«, v preteklosti pa so potekali v letih 2012, 2016 in 2020.
 

Omejena ponudba  


Za zlato in Bitcoin je posebej značilna njuna omejena ponudba, ki lahko ob naraščajočem povpraševanju znatno vpliva na njuno ceno.
 
Zlato spada med surovine oziroma plemenite kovine, njegova ponudba na Zemlji pa je omejena. V zadnjih letih je posebej viden upad novih nahajališč zlata, vse večji stroški izkopa zlata, s tem pa tudi vse manjša profitabilnost rudnikov.
 
Ponudba vseh Bitcoinov je omejena na  21 miljonov enot, zadnji pa se bo ustvaril leta 2140. Glede na to, da je bilo do letošnjega leta ustvarjenih okoli 18,5 milijonov Bitcoinov, bo v naslednjih 120 letih na voljo le še 15% celotne ponudb. Ob tem ni zanemarljivo, da je 20% do sedaj ustvarjenih Bitcoinov, zaradi različnih razlogov, verjetno za vselej izgubljenih.
 

Zlato in Bitcoin kot naložbi  


Trenutna situacija v svetu predstavlja popolno situacijo za naložbi kot sta zlato in Bitcoin. Negativni vplivi novega koronavirusa in rekordno tiskanje denarja za revitalizacijo gospodarstev po svetu, bodo ekstremno zmanjšali vrednost evru in dolarju. Zlato in Bitcoin se zdita velika zmagovalca prihodnjega obdobja.
 
Vstop v obdobja recesij je neminljivo povezan s povečanim povpraševanjem po zlatu in njegovo naraščajočo ceno, saj ljudje v takšnih obdobjih iščejo zaščito premoženja oziroma varen pristan. Lahko rečemo, da je to dobro vidno tudi v tem trenutku, čeprav smo šele v začetku velikega upadanja gospodarskih aktivnosti v svetu.
 
Za Bitcoin je značilna njegova »nepovezanost« z ostalimi naložbenimi segmenti. Poudarimo lahko njegovo  cikličnost, ki je vidna v velikih vzponih in padcih cen. Na njegov naraščajoči trend ima velik vpliv že predhodno omenjeni halving, ki Bitcoin vsake 4 leta naredi redkejšega in s tem za investitorje bolj zanimivega. Zanimivo je, da je cena Bitcoina po vsakem »halvingu« iskala rekordne vrednosti, glede na to, da je zadnji halving potekal v maju 2020, je prepričanje mnogih, da se bo to ponovno zgodilo. Čas bo pokazal ali se bo ta »tradicija« nadaljevala.
 
Pretekli »halvingi« v letih 2012 in 2016 so imeli na ceno bitcoina zelo pozitivne učinke. FOTO: Businessday
Pretekli »halvingi« v letih 2012 in 2016 so imeli na ceno bitcoina zelo pozitivne učinke. FOTO: Businessday
 
Kljub vsem podobnostim med zlatom in Bitcoinom, je iz vidika naložbe pomembno vedeti naslednje... Zlato za posameznikov portfelj predstavlja izredno pomemben temelj na katerem se gradi premoženje ter izvrstno osnovo h kateri lahko ustrezno priključimo ostale naložbene razrede. Eden izmed teh segmentov je vsekakor tudi Bitcoin, ki pa ob višjih pričakovanih donosih predstavlja tudi veliko večje tveganje za izgubo premoženja, zato ni primeren za vsakogar. Razpršitev premoženja in obvladovanje tveganj bosta vsekakor ena izmed najpomembnejših načel za čas v katerega vstopamo, »pravilna« razporeditev naložb pa ključna za vsakega od nas.
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: