Zgodovina svetovnih in slovenskih vzajemnih skladov

Kako dolgo so svetu že poznani vzajemni skladi?
Fotografija: Če vse skupaj povzamemo, so skladi svetu znani že dalj časa. Od začetka obstoja do danes so doživeli radikalne spremembe, krize, izboljšave, in proces se ne upočasnjuje. Foto: Reuters
Odpri galerijo
Če vse skupaj povzamemo, so skladi svetu znani že dalj časa. Od začetka obstoja do danes so doživeli radikalne spremembe, krize, izboljšave, in proces se ne upočasnjuje. Foto: Reuters

V razvitih državah vzajemni skladi niso nič novega – omemba prvega vzajemnega sklada sega v leto 1774 na Nizozemskem. Najstarejši še aktivni vzajemni sklad (MFS Massachusetts Investors) je letos dopolnil 85 let. Čeprav je bil do leta 1928 dostopen samo izbranim vlagateljem, je družba MFS Investment Management predstavila način, kako lahko vlagatelji združijo svoja sredstva z namenom ustvarjanja dobička. Ideja je temeljila na tem, da bi na ta način ponudili malim vlagateljem dostop do večjega števila delnic in upravljavcev, ki so bili sicer za njih predragi.
 

V 50-ih let prejšnjega stoletja je obstajalo že več kot 100 skladov


Ustanovitev sklada MFS Massachusetts Investors velja za začetek moderne dobe vzajemnih skladov. Do leta 1929 je na trgu obstajalo 19 odprtih vzajemnih skladov ter skoraj 700 zaprtih skladov. Kriza leta 1929 je stvari obrnila v prid odprtih skladov, saj so uspeli preživeti veliko depresijo, medtem ko so zaprti skladi večinoma propadli. Do take prednosti so prišli ravno zaradi svoje odprte narave, saj so vlagatelji lahko prosto vstopali in izstopali iz naložbe. Vse skupaj je posledično vplivalo na vzpostavitev predpisov in nadzornika z namenom zaščite malih vlagateljev, industrija pa je doživela razcvet. Do začetka 50-ih let prejšnjega stoletja je obstajalo že več kot 100 skladov, kapitalski trgi pa so dosegali nove rekorde, kar je priljubljenost skladov v očeh vlagateljev le še povečalo.


Prvi indeksni sklad


Kot pomemben mejnik velja izpostaviti tudi leto 1971, ko sta William Fouse in John McQuown iz družbe Wells Fargo ustanovila prvi indeksni sklad. Po tem konceptu je legendarni John Bogle vzpostavil Vanguard Group, velikana v svetu vzajemnih skladov, znanega po indeksnih skladih z izjemno nizkimi stroški. Dogajanje je imelo v industriji skladov podoben učinek, kot ga je imela industrijska revolucija na svetovno gospodarstvo. V kombinaciji z robustno rastjo svetovnih borz so upravljavci skladov postali superzvezdniki, koncept velikih skladov z vedno nižjimi stroški se še naprej razvija, vpliv pa se danes kaže predvsem v številu vzajemnih skladov.

Po stabilnem naraščanju v zadnjih dveh desetletjih se je število klasičnih vzajemnih skladov v zadnjih nekaj letih znižalo. Družbe za upravljanje ustanavljajo vedno manj skladov, obstoječe pa likvidirajo hitreje kot prej. Dogajanje je pozitivno za industrijo, saj se bodo manjši (in dražji) skladi postopoma umaknili s trga in vlagateljem bodo ostali na voljo boljši in cenejši skladi. Danes obstaja na svetu približno 2,5 odstotka manj vzajemnih skladov, kot jih je bilo konec leta 2015. Od začetka leta 2016 je bilo na novo ustanovljenih 954 skladov, likvidiranih pa 1.161 skladov. Skupaj jih torej danes obstaja 217 manj. Čeprav se to ne sliši veliko, je podatek pomemben še toliko bolj, če upoštevamo dejstvo, da je število skladov od leta 1999 do konca leta 2015 naraslo s 4.919 na 8.138.


Slovenski vzajemni skladi


Slovenska industrija vzajemnih skladov je v svetovnem merilu zelo mlada. Kljub temu je v dobrih dveh desetletjih obstoja doživela veliko – od raznih afer in ene največjih finančnih kriz do največje rasti delniških trgov v zgodovini. Od ustanovitve prvega vzajemnega sklada v Sloveniji je minilo že 27 let. Prvo leto povprečnih negativnih donosov so slovenski vzajemni skladi zabeležili šele v letu 2008, po sedemnajstih letih delovanja.

Če vse skupaj povzamemo, so skladi svetu znani že dalj časa. Od začetka obstoja do danes so doživeli radikalne spremembe, krize, izboljšave, in proces se ne upočasnjuje. Skladi so izjemno učinkovita in lahko dostopna možnost za male vlagatelje, da investirajo v razvoj podjetij in že z nizkimi vložki dosežejo razpršitev, ki je sicer v lastni izvedbi ne bi uspeli. Vsekakor pa je k temu treba pristopati premišljeno in z vnaprej znanim ciljem.

Več iz rubrike

Komentarji: