Zgodba skladov hedge, najbolj skrivnostnega naložbenega razreda

Skladi hedge so v zadnji finančni krizi dobili veliko negativne publicitete, saj so jih mnogi krivili za nastanek velikanskih finančnih lukenj v največjih ameriških bankah in zavarovalnicah. Nikakor ne trdimo, da upravljavci skladov hedge pri tem niso sodelovali, vendar pa so ti skladi finančni instrument, ki zaradi svojega načina delovanja, višine sredstev v upravljanju in sposobnosti najboljših upravljavcev lahko pomembno vpliva na učinkovitost borznih trgov, zato bi jih moral poznati vsak resen investitor. Po letu 2000 je začela strmo naraščati vrednost sredstev v upravljanju skladov hedge.

Do konca leta 2007 so upravljali približno 2,2 milijarde dolarjev, med zadnjo finančno krizo pa se je vrednost sredstev v upravljanju zmanjšala za približno 35 odstotkov. Skladi hedge so se po sredstvih v upravljanju šele leta 2014 vrnili na predkrizno raven. S predstavitvijo skladov hedge bomo poskušali ovreči vsaj del njihove mistike in domnevne (zatrjevane) krivde pri velikih finančnih izgubah ter vam pomagati, da jih boste znali v prihodnosti umestiti v svoj portfelj, saj so ne nazadnje lahko primerna naložba tudi za navadne ljudi.

Roman Šipić

Skladi hedge eno vrsto tveganja zamenjajo za drugo

Beseda »hedge« v angleškem jeziku pomeni zavarovanje, vendar ti skladi vlagateljev ne zavarujejo pred tveganji. Skladi hedge so skladi, ki uporabljajo finančni instrument, ki deluje kot zavarovanje v primeru padca oziroma rasti borznega trga. Ime je precej zavajajoče, saj se pri skladih hedge ena vrsta tveganj zamenja za drugo v upanju, da se ne bosta obe zgodili v istem trenutku. Uporabljene naložbene strategije so torej precej drugačne od klasičnih strategij pri vzajemnih skladih, saj nalagajo več sredstev v surovine in izvedene finančne instrumente ter sklade zasebnega kapitala kot v delnice in obveznice. Sklade hedge je najbolje opisal Cliff Asness, upravljavec družbe AQR Capital, ki je dejal, da so to veliki investicijski bazeni posameznih investitorjev, ki so po načinu delovanja zakonsko precej ohlapno regulirani in brez omejitev, v kaj in kako lahko investirajo. Upravljavci zaračunajo visoke vstopne stroške, minimalna vplačila so visoka, njihove upravljavske provizije so visoke po vseh standardih in lahko vam preprečijo dostop do vašega denarja. Le redko vam povedo, v kaj trenutno investirajo, saj k temu niso niti obvezani. Načeloma naj bi vedno dosegali pozitiven donos, vendar se vsakih nekaj let izkaže, da tudi veliki delajo velikanske napake. Ko dosegajo pozitiven donos, investitorji v sklad vlagajo obskurno visoka sredstva, po padcih pa vedno bežijo iz sklada v drug sklad, običajno takšen, ki je v danem trenutku najbolj priljubljen. Skladi hedge imajo po navadi najbolj bistre upravljavce, z največ analitiki in največjo računalniško podporo, z ogromnim dostopom do informacij in uporabo vseh vrst finančnih instrumentov. Narejeni so za bogate posameznike in institucije, ki jih vodijo v davčnih oazah. Spadajo med alternativne naložbe, ki so slabše likvidne. Običajno omogočajo izplačila in vplačila le vsak mesec ali četrtletje. Vedno pozitiven donos naj bi dosegli s kombinacijo alternativnih naložb in uporabo alternativnih investicijskih strategij, ki so nizko korelirane z borznim trgom. Sklad hedge vsekakor ni preprost finančni instrument, zato vam svetujemo, da se pred naložbo vanj dobro poučite, kako delujejo in kakšne so njihove prednosti in omejitve.

Izkoriščanje anomalij borznega trga

Skladi hedge so bili že od nastanka po letu 1949 namenjeni predvsem institucionalnim vlagateljem ter zelo premožnim in dobro poučenim posameznikom. Za širše množice so bili in so še vedno prava eksotika, zaradi česar se jih držijo številni upravičeni in neupravičeni predsodki. Njihov vzpon so omogočile nekatere spremembe pravil na borznem trgu.

Prva pomembnejša sprememba je možnost, da se delnice prodajajo brez kritja. Vzajemni skladi namreč lahko le kupujejo delnice podjetij s svojim denarjem, zato donos dosežejo samo, če se vrednost teh delnic poveča. Po drugi strani se skladi hedge lahko zadolžujejo in tudi prodajajo vrednostne papirje brez kritja (angl. short selling). Vrednostni papir si tako izposodijo in potem prodajo z namenom, da ga bodo kupili in vrnili, ko oziroma če bo njegova vrednost čez čas upadla. Rezultati skladov hedge tako niso odvisni od smeri gibanja delnic na borzah, ker lahko uspešno izkoriščajo tako obdobja rasti kot tudi obdobja upadanja tečajev. S svojim načinom delovanja poskrbijo, da lahko investirate v podjetja, ki so dobra, in hkrati stavite na padec podjetij, ki so slaba. Druga sprememba je uporaba vzvoda oziroma kredita za kupovanje ali prodajanje delnic. Z vzvodom lahko bistveno povečate donos, če ste na pravi strani transakcije, ali pa si hitro skopljete veliko finančno luknjo, če ste na napačni strani transakcije.

Roman Šipić

Pojav računalnikov je v industriji skladov hedge povzročil pravo revolucijo, saj je upravljavcem omogočil analiziranje velikih količin podatkov v realnem času, hitrejše izvajanje transakcij z neposrednim dostopom do borznega trga in hkratno občutno znižanje stroškov transakcij. Omenjene novosti so povzročile, da se v skladih hedge zdaj uporabljajo tudi investicijske strategije z izredno nizkimi donosi, ki pa so skorajda zajamčeni. Če imate takih transakcij na milijone, je rezultat lahko zelo dober in v osnovi neodvisen od smeri borznega trga.

Ko so skladi hedge postajali vse bolj priljubljeni, upravljavci in analitiki pa so začeli služiti ogromne vsote, se je pojavil še en zanimiv fenomen. Vsi najpametnejši posamezniki, ki bi drugače gradili kariere na področju matematike, fizike in drugih inženirskih poklicev, so se začeli zanimati za upravljanje skladov hedge. Dotok pametnih in izobraženih ljudi je povzročil, da so nastali skladi hedge, ki so se v določenem trenutku popolnoma zanašali na statistiko in zgodovino, kar se je večkrat izkazalo za pogubno. Naj pri tem še omenimo, da so ravno ti posamezniki izumili številne finančne instrumente, ki so dovolj zapleteni, da jih Warren Buffett imenuje kar atomsko orožje finančnega sveta.

V osnovi torej skladi hedge izkoriščajo majhne anomalije na borznem trgu in tako poskušajo doseči dodaten donos. Dodatno z diskontom kupujejo svežnje posameznih delnic in tako zagotavljajo likvidnost. Občasno investirajo v panoge in geografska območja, kamor drugi ne želijo. Trgujejo nasproti centralnim bankam in drugim, ki občasno trgujejo samo iz političnih razlogov.

Upravljanje sklada hedge je povsem aktiven pristop k investiranju in je po svoji filozofiji popolno nasprotje zagovornikov pasivnega načina investiranja, ki menijo, da nihče nima dovolj znanja in informacij, da bi jih lahko izkoriščal za doseganje višjega donosa.

Upravljavci skladov hedge so nagrajeni z donosom, zato so izredno motivirani in so za uspeh pripravljeni narediti več kot navadni upravljavci. Kljub vsemu pa glavni namen teh skladov ni zagotavljanje likvidnosti, tudi ne pomoč pri odkrivanju prave cene, ne alokacija rizika. Njihov edini namen je ustvarjanje donosa in tega se je treba zavedati. Vstopni minimumi so se iz milijonskih zneskov ponekod že znižali na nekaj tisoč evrov, deleže vrste skladov hedge pa je mogoče kupiti tudi na borzah po vsem svetu.

Roman Šipić

Predsodki, povezani s skladi hedge

Skladi hedge so stroškovno dragi: To ni predsodek, ampak resnica. Običajna upravljavska provizija znaša na leto dva odstotka od vrednosti premoženja in 20 odstotkov od dobička. Pri tem običajno uporabljajo še high-water mark (soudeležba upravljavca pri dobičku nad preseženo preteklo maksimalno vrednostjo).

Pri upravljanju skladov hedge je zaradi provizij pogosto navzkrižje interesov: Navzkrižje interesov se dogaja vedno in povsod, kjer imamo opraviti s financami. Vedeti je treba, da so tudi upravljavci samo ljudje, kar ne pomeni, da gledajo le na svojo korist in da bodo namenoma izgubljali denar strank. Tisti najboljši zelo pazijo in dajo veliko na svoje ime.

Skladi hedge izkoriščajo high-water mark v svojo korist: High-water mark je namenjen temu, da so upravljavci nagrajeni šele, če in ko presežejo prejšnjo najvišjo vrednost premoženja. Marsikateri upravljavec potem, ko mu vrednost sklada preveč pade, tega preprosto zapre in odpre novega, kjer začne na novo in z novo vrednostjo. Pomislek glede izkoriščanja high-water marka je torej brezpredmeten.

Skladi hedge manipulirajo s podatki o donosnosti: Skladi hedge so neregulirani, nizko transparentni in velikokrat vlagajo v nelikvidne naložbe, zato vedno nastajajo razlike v realni in poročani donosnosti. Dolgoročno pa dobri skladi v resnici delajo tako, kot poročajo, kar pa seveda ne pomeni, da njihov donos prejmejo tudi investitorji.

Skladi hedge ne uporabljajo strategij »hedge«: Eden pogostejših pomislekov je, da skladi hedge v resnici ne uporabljajo »zavarovalnih« strategij, kar se za resnično izkaže takrat, ko se na borzi zgodi korekcija ali medvedji trend. Pomislek je upravičen, čeprav skladi hedge v medvedjih trendih padce v splošnem preživijo bolje kot posamezne delnice ali vzajemni skladi. Torej vsaj deloma res uporabljajo »zavarovalne« strategije.

Skladi hedge imajo previsoke minimalne vložke, da bi lahko razpršili sredstva: Minimalni vložki v sklade hedge so resnično visoki, zato mali vlagatelji prek njih ne razpršijo dovolj sredstev. Pri tem ne smemo pozabiti, kar smo večkrat omenili tudi v tem zapisu, da so skladi hedge v resnici namenjeni posameznikom z globokimi denarnicami.

Skladi hedge so nelikvidni: Način investiranja in manj likvidne naložbe povzročijo, da imajo skladi hedge nižjo likvidnost, v določenih trenutkih pa so lahko povsem nelikvidni. Pomislek je torej upravičen.

Skladi hedge so visoko rizični: Tudi znotraj skladov hedge obstajajo strategije, ki so manj rizične od običajnih naložb, na drugi strani pa imamo celo kopico skladov, ki uporabljajo visok vzvod, mejne strategije in so v svojem početju preveč samozavestni. Taki skladi so lahko bolj rizični od običajnih naložb.

Roman Šipić

Zdaj ko o skladih hedge veste vsaj nekaj in ko smo ugotovili, da moramo za investiranje vanje imeti malo več pod palcem, si poglejmo, kaj lahko stori posameznik, ki nima veliko finančnih sredstev.

Prva in najočitnejša možnost je, da sami implementirate strategije, ki jih uporabljajo skladi hedge. Kupite delnice dobrih, podcenjenih podjetij in na kratko prodajte delnice slabih (če vaš trgovalni račun to omogoča), hkrati investirajte v delnice trgov v razvoju in kupite nekaj opcij na indekse ali delnice. Del sredstev vložite v plemenite kovine in nakup gozda ali kmetijske površine. Vse opisano lahko naredite sami in tako ustvarite mini sklad hedge. Potrebovali boste nekaj časa in precej znanja, ni pa tega nemogoče doseči.

Druga, enostavnejša možnost je, da kupite ETF-e ali sklade, ki imajo podobne strategije, kot jih uporabljajo skladi hedge. Pri tem boste plačali nekaj stroškov, a boste prihranili čas. Obstaja malo morje možnosti.

Tretja možnost pa je, da na tak način investiranja preprosto pozabite. Če neke naložbene strategije in možnosti obstajajo, še ne pomeni, da jih morate uporabljati. Vsekakor skladi hedge in njihove strategije niso za nekoga, ki hoče varčevati samo vsak mesec in ga finance ne zanimajo.

Sklep o tem skrivnostnem naložbenem razredu

Skladi hedge so naložbeni razred, ki je in bo vedno ostal zelo skrivnosten. Načini investiranja, ki jih uporabljajo, jim dajejo določene prednosti pred drugimi udeleženci na borznem trgu, kar pogosto izkoristijo. Za male vlagatelje niso najprimernejši način za naložbe, veliki pa si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da poznate vsaj osnove njihovega delovanja ter prednosti in omejitve, ki vam lahko pomagajo pri pravilni odločitvi.