Zbogom, Velika Britanija, pozdravljene londonske banke

Da bodo zapustili Veliko Britanijo, da bi lahko še naprej normalno delovali na skupnem trgu Evropske unije, so nekateri bankirji napovedovali že pred lanskim referendumskim glasovanjem o brexitu. Mnogi med njimi so brexit tudi podpirali, saj jim ni bila všeč bančna regulacija, ki se je je Evropska unija lotila, da bi v prihodnosti preprečila finančne krize, po tem ko so pohlepni in neprevidni bankirji – tudi londonski – nekatere banke (skoraj) poslali v bankrot zaradi hoje po robu in pretiranega izpostavljanja tveganju v želji po ustvarjanju velikih zaslužkov.

Mest, ki bi si želela sprejeti londonske bančnike, je veliko, piše CNN Money – od Madrida do Amsterdama in seveda Berlina, a analitiki menijo, da obstaja pet mest, ki so na vrhu seznama najljubših novih destinacij londonskih bankirjev.

Frankfurt

Nemško mesto, kjer že domujeta Evropska centralna banka in nemška Zvezna banka in tudi evropski zavarovalniški regulator, se marsikomu zdita naravni izbiri, ko išče nov dom za lasten bančni posel. In tega se zavedajo tudi v mestu, kjer so že pred časom pognali kolesje lobiranja in drugih pristopov, da bi povečali svoj delež v bančnem poslu. Med drugim so na to temo prav ta teden gostili predstavnike 50 velikih svetovnih bank. 

»Kot zapriseženi Evropejci brexita seveda ne vidimo kot nečesa, kar bi bilo treba praznovati, a to je zdaj gotovo dejstvo, do katerega moramo zavzeti pragmatičen pristop in institucijam ponuditi podporo, da lahko uredijo svojo situacijo,« je o tem dejal strokovnjak Peter Lutz. Nemci so se torej očitno odločili, da iz slabih razmer počrpajo kar največ dobrega.

Pariz

Mesto, ki ga do Londona loči le vožnja z vlakom, upa, da bo na račun brexita močno okrepilo lasten bančni sektor. Mesto je vzpostavilo svetovalni servis za banke, ki bi se po končanem brexitu želele preseliti in prepričujejo jih, da je prav Pariz najboljša izbira. Največja britanska banka HSBC je, na primer, že napovedala, da bo iz Londona v Pariz najbrž preselila okoli tisoč delovnih mest. Francoski finančni sektor sicer po podatkih francoske vlade zdaj upravlja okoli 2600 milijard evrov sredstev.

Luksemburg

Tukaj upajo, da bodo pri njih zavetje iskali predvsem zasebni naložbeni skladi, ki zdaj lahko, tako kot banke, poslujejo po vsej EU, če svoj posel postavijo v eni od njenih članic. Z odhodom Velike Britanije iz EU, se bo to seveda spremenilo in bodo tudi ti skladi iskali nov dom. Blackstone Group, eden največjih svetovnih skladov naložbenega kapitala, naj bi že naredil prve korake k selitvi v Luksemburg.

Dublin

Dublin bankirjem ponuja kar nekaj prednosti. Angleščina je glavni jezik, mesto je v istem časovnem pasu kot London in davki so precej ugodni. Veliko bank, ki zdaj razmišljajo o selitvi kapitala, v Dublinu že ima svoje izpostave. O večji selitvi na Irsko bo menda razmišljal tudi gigant Barclays, ki ima tam že močno izpostavo. Dublin je sicer tudi dom nekaj izpostav velikih ameriških tehnoloških gigantov, kot so Google, Facebook, Dropbox in Twitter.

Krakov, Varšava 
in Vroclav

Čeprav poljska ni članica evroobmočja, vseeno želijo privabiti bežeči britanski bančni sektor, predvsem da bi tako dosegli rast in odpirali nova delovna mesta. A žal so zaradi regulative in omejitev na zemljevidu britanskega bančnega bega kapitala bolj v »rezervnem« načrtu.