Zaskrbljujoči odzivi na napovedane davčne spremembe

Deloitte objavil izsledke davčne raziskave Domači davki na prepihu, kjer ugotavlja, da je zadnji čas za celovito davčno reformo. Raziskava je delo davčnih strokovnjakov svetovalnega podjetja Deloitte Slovenija in razkriva mnenja in poglede ključnih finančnikov in predstavnikov gospodarstva na aktualno dogajanje v davčnem bazenu.

Kar 84% anketiranih meni, da je davčni sistem v Sloveniji nepregleden, administrativno zapleten, neprivlačen za nove investitorje in slabo razvojno naravnan. Dvanajstina vprašanih je dodatno izpostavila, da potrebujemo večji nadzor in transparentnost pri porabi javnega denarja.

Davčni sistem ima centralno vlogo vsakega modernega gospodarstva. Običajno davki prispevajo med 30% in 50% prihodkov v državni proračun. Kako so ta sredstva zbrana skozi vpeljan davčni sistem, je ključno za ekonomsko učinkovitost in pravičnost. Sistem davkov in prispevkov bi moral imeti koherentno strukturo, ki bi temeljila na jasno opredeljenih ekonomskih načelih. V praksi bi moral biti progresiven, nevtralen in slediti jasno zastavljeni viziji.

Raziskava analizira pričakovane vplive sprememb v davčnem sistemu Republike Slovenije. Dokazuje, da bi uveljavitve vseh davčnih ukrepov iz koalicijskega sporazuma pomembno vplivale na zmanjšanje zaposlovanja, na zmanjšanje investicij v širjenje proizvodnje ter na znižanje sredstev za raziskovalne in razvojne dejavnosti.

»Slovenija nujno potrebuje celovito davčno reformo. Ukrepati bi morali že deset let nazaj. Bila je že večkrat napovedana, pa nikoli izvedena. Seveda se marsikateri bivši minister za finance ne bi strinjal z mano, ampak kritičen pogled na davčno zakonodajo jasno pove, da nismo naredili nobenega koraka naprej, z izjemo upoštevanja evropskih direktiv«, trenutno stanje komentira Andreja Škofič Klanjšček, partnerica v družbi Deloitte Slovenija.

»Po skoraj 30 letih samostojnosti smo še vedno država pretežno slabo plačanih delavcev, radi pa bili razvojno naravnani in tehnološko napredni. In kaj nam obljubljajo: še bolj obremenjene plače in dodatno davčno obremenitev kapitala. To so kratkoročne rešitve, ki prinašajo politične točke volilnega telesa, ne upoštevajo pa glasu gospodarstva, torej tistih deležnikov, ki proračun polnijo s svojo gospodarsko pobudo, s podjetniškim duhom in prevzemanjem tveganj«, dodaja Škofič Klanjščkova.

V družbi Deloitte so prepričani, da bo davčna reforma, ki bo še povečala obremenitev srednjih plač ter osiromašila srednji sloj pri generiranju prihrankov, povzročila dodaten beg možganov, še manj tujih investicij, odhod domačih podjetij v tujino in posledično zmanjšanje davčnih prihodkov. Prvi negativni rezultati se bodo najverjetneje pokazali čez dve ali tri leta, ko bodo morebitne davčne spremembe ponovno problem naslednje vlade.

»In kaj zbuja skrb? Vse več naših sposobnih, pametnih in dobro šolanih otrok bo živelo in delalo v tujini ter polnilo tuje proračune«, je ob rezultatih analize kritična Škofič Klanjščkova.

Kakšen je ključen vpliv ukrepov, ki jih predvideva aktualni koalicijski sporazum?

Rezultati ankete kažejo, da bi višja minimalna plača, davek na nepremičnine, dvig spodnje meje davka od dohodka pravnih oseb ter vključitev osebnih dohodkov iz kapitala v osnovo za odmero dohodnine vplivali na poslovanje gospodarskih subjektov Nekoliko bolj bi na poslovanje gospodarstva vplivala uveljavitev zakona o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku, najbolj pa bi gospodarstvo »ranil« dvig socialnih prispevkov, saj je kar 84% anketiranih ocenilo, da bi to negativno vplivalo na njihovo poslovanje.

Gospodarske družbe smo vprašali, kakšen vpliv bi na njihovo poslovanje imeli ukrepi iz koalicijskega sporazuma. Povprečna ocena se je v tem primeru precej znižala, saj so si bili predstavniki gospodarstva enotni, da bi zmanjšali zaposlovanje ter investicije v širjenje proizvodnje; znižali bi tudi sredstva za raziskovalne in razvojne dejavnosti. Ob tem je zanimivo dejstvo, da so anketiranci ocenili, da bi se kljub omenjenim ukrepom plače lahko malenkost povišale.

Potrebujemo večji nadzor in transparentnost pri porabi javnega denarja

Več kot 8% vprašanih meni, da bi bil v luči napovedanih sprememb potreben večji nadzor in transparentnost pri porabi javnega denarja ter pravična obdavčitev dela in kapitala. Vse skupaj naj bi izboljšalo kulturo plačevanja davkov, kar bi pozitivno vplivalo na skupen znesek pobranih davkov.

»Glas gospodarstva in posameznikov, ki zna biti kritičen, je večinoma preslišan ali mnogokrat razumljen kot izogibanje plačevanja pripadajočega deleža k financiranju javne porabe. Pri sprejemanju ukrepov za izvedbo potrebnih sprememb si je namreč potrebno prizadevati, da se izvede široko usklajevanje z različnimi deležniki. Kaj pa je pravzaprav naš cilj? Da vsi postanemo socialni podpiranci, ki plačevanje davkov enačijo s podporo korumpiranim birokratom? Potrebujemo davčno politiko, ki bo učinkovita in bo ohranjala socialno in razvojno naravnano poslovno okolje«, je do trenutnega stanja v državi kritična mag. Alenka Gorenčič, direktorica v Deloitte Slovenia.

Konkretni predlogi davčnih ukrepov slovenskih gospodarstvenikov

Rezultati raziskave kažejo, da si finančniki in predstavniki gospodarstva želijo bolj pravično obdavčitev dela in kapitala. V kolikor bi se osebno odločali za en ukrep na davčnem področju bi 14% vprašanih predlagalo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice. Kar 23% vprašanih pa bi predlagalo nižjo obremenitev plač in znižanje socialnih prispevkov. Med predlogi so tudi nižja stopnja za DDV (6%), davčne olajšave za uporabo ekoloških energij (2%) ter zdravstveni cent za sladke pijače, cigarete in alkohol.

»Pri sprejemanju ukrepov za izvedbo ciljev in usmeritev iz koalicijske pogodbe si je potrebno prizadevati, da se izvede široko usklajevanje z različnimi deležniki. V Sloveniji je potrebno vzpostaviti davčno politiko, ki bo ohranjala stabilno poslovno okolje«, izsledke raziskave povzema Andreja Škofič Klanjšček.

»Evidentno je, da razmerje med plačami in socialnimi transferji za delovno aktivno in neaktivno prebivalstvo ni uravnoteženo. Zaradi negativnih demografskih trendov, ki jih opredeljuje hitro starajoče prebivalstvo, moramo poiskati učinkovite ukrepe za zajezitev negativne spirale. Trenutno je žal tako, da ne razmišljamo o potrebnih ukrepih, ki so tudi neprivlačni. Prelagamo jih na prihodnje generacije, saj jih je v trenutnih političnih razmerah težko sprejeti, pri tem pa pozabljamo, da s tem dodatno obremenjujemo prihodnje generacije, za katere ne moremo vedeti, ali bodo sploh ostale v Sloveniji« trenutno stanje v Sloveniji povzema Gorenčičeva.