Zapuščina prevar, nategov, ponzijevih shem ...

»Stručkoti«, ki upravljajo milijone, vam jamčijo donose.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Vsi smo v elektronski poštni nabiralnik že kdaj prejeli pismo v polomljeni slovenščini, v katerem nam »sporočajo«, da smo zadeli rekordni loterijski dobitek ali da nam je neznani stric iz oddaljene dežele zapustil milijone – le par tisočakov moramo plačati, pa bodo naši.

Ali da bomo v zameno, če nekomu drugemu pomagamo prevzeti dediščino – kar bo sicer nekaj »malega« stalo – tudi sami obogateli. Ali pa nam različni prodajalci megle in finančnih mrežnih produktov jamčijo donose in s tem našemu pohlepu rišejo gradove v oblakih. Z vzponom družbenih omrežij smo najbrž že vsi »spoznali« privlačnega neznanca – po možnosti vojaka na misiji ali svežega vdovca z majhnimi otroki – ki išče razumevanje in ljubezen, vmes pa dela v afriški državi, kjer so ves čas težave z oblastmi, ki hočejo denar.

In večina je prepričana, da ve, da se za vsem naštetim skrivajo prevare, ki jim ne bi nikoli nasedla. Pa jim res ne bi?

Ker so goljufi spretni, ljudje pa naivni, odgovarjajo strokovnjaki. Leta 2013 naj bi izvajalci »nigerijskih prevar« – poimenovanje, ki se je uveljavilo za takšno početje, ker so izvajalci pogosto prihajali iz Nigerije in drugih afriških držav, v žep pa pospravili slabih 13 milijard dolarjev, njihova »industrija« pa po mnenju strokovnjakov beleži vsaj petodstotno letno rast.

Varnostne agencije ocenjujejo, da posel združuje okoli 800.000 ljudi, ki delujejo v skupinah ali kot posamezniki. Njihova osrednja naloga pa je, da od ljudi izvabijo denar. Pa naj gre za obljube o visokih zaslužkih ali romantične prevare. Za zapahi konča le peščica teh prevarantov. Ustreza jim dejstvo, da večinoma delujejo iz držav, kjer je visoka stopnja korupcije in malo nadzora.

»Stručkoti«, ki upravljajo milijone, vam jamčijo donose, Slovenija pa je postala prava meka za finančne prevarante, ki v naivnih vlagateljih vidijo odlično priložnost za zaslužek. V zadnjih sedmih letih se je po neuradnih ocenah v sumljive finančne naložbene programe menda steklo več kot pol milijarde evrov.

Različni zastopniki Forexa in drugih finančnih mrežnih produktov so v preteklosti radi jamčili deset- in večodstotne donose na mesec. Toda kje so zdaj vsi ti dobičkarji, ki bi po teh zagotovilih morali biti že milijonarji?

Odgovor je preprostejši, kot je samo vprašanje. Samo malo kmečke logike in ponujanje ali jamčenje noro visokih donosov je hitro v negotovosti.

Preprosti test ...

Predpostavimo, da ste vi ta, ki brez težav na različnih trgih dosega nenormalne donose. Na različnih trgih vam tako uspe uresničiti 2,2 odstotka na dan, to pomeni, da na mesec povprečno ustvarite malo več kot 230 odstotkov, na leto pa kar nenormalnih 2815 odstotkov.

Če to spremenimo v konkretne številke, pomeni, da vam je glavnico 10.000 evrov v enem letu uspelo povečati na neverjetnih 28,15 milijona evrov. Toda če ste tako uspešni, zakaj sploh potrebujete tuji denar? Zakaj bi ves ta zajetni dobiček, če pa je lahko le vaš?

Podobno logika velja tudi pri nižjih odstotkih – zakaj bi vam nekdo ponujal ali jamčil sto odstotkov na leto, če bi vedel, da jih je tako zlahka ustvariti? Ali ni torej bolje, da se od vas izposodi denar in ga brez težav vrne, ko doseže teh sto odstotkov – če je vse zajamčeno?

Spletne zvijače na malo drugačen način

V projektu Varni na internetu v teh dneh pri nas poteka odmevna oglasna kampanja. Opozarja na nevarnosti, ki prežijo na uporabnike spleta. Tudi na romantične prevare, ki se končajo z nekaj na videz nedolžne virtualne spolne zabave, končajo pa z glavobolom in prazno denarnico, ko nepridipravi od žrtve zahtevajo denar, sicer da bodo – kot grozijo – objavili intimne posnetke.

Tudi če boste izsiljevalcu plačali prvi znesek, se bo izsiljevanje nadaljevalo, zato se izsiljevalcu ne odzivajte.

Kljub veliko podobnim zgodbam in opozorilom prevaranti še vedno najdejo svoje tarče. Zato so Varni na internetu objavili nekaj napotkov, kaj storiti, če postanete žrtev izsiljevanja z intimnimi posnetki: »Tudi če boste izsiljevalcu plačali prvi znesek, se bo izsiljevanje nadaljevalo, zato se izsiljevalcu ne odzivajte. Ko se nehate odzivati na izsiljevanje, začnete prejemati grožnje. Izsiljevalci ustvarjajo velik psihični pritisk na žrtev, s tožbami zaradi posredovanja pornografije, pošiljanjem posnetega znancem … Izsiljevalci svoje grožnje uresničijo ter posnetke in fotografije objavijo na youtubu in facebooku, vas pa o tem obvestijo, vse z namenom stopnjevanja pritiska in nadaljnjega izsiljevanja.

In kaj narediti?

Če ste žrtev izsiljevanja, takoj in v celoti prekinite vso komunikacijo z izsiljevalci. Ne smete jim dati vedeti, da ste v stiski, ker bodo to le izkoristili v svoj prid. Nikakor jim ne nakazujte denarja. Ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Nasprotno, od vas bodo z različnimi izgovori zahtevali vse večje zneske. Če bodo sporne vsebine javno objavili na spletu, se obrnite na SI-CERT za pomoč pri odstranjevanju teh vsebin.

Če bodo posnetek res objavili, vi pa ste z njimi že prekinili komunikacijo in jih blokirali na vseh kanalih, si, razumljivo, želite biti o objavi posnetka obveščeni. Da bo res tako, na Google Alerts (www.google.com

alerts) takoj nastavite avtomatski opomnik za vaše ime in priimek, da boste z elektronskim sporočilom obveščeni takoj, ko se na youtube pojavi vaš posnetek. Posnetek boste prijavili youtube administratorjem in izbrali razlog »sexual content«. V nekaj urah bo ta odstranjen.

Izsiljevanje seveda lahko prijavite na policiji, a če izsiljevalec ni državljan Republike Slovenije, je njegov pregon otežen in dolgotrajen. Največ zato lahko storite sami: ne sprejemajte prošenj za prijateljstvo od neznancev, ne zapletajte se v komunikacijo z njimi in ne privolite v pogovor po spletni kameri. Blokiranje in ignoriranje velja tudi za vse druge prevarante – njihova elektronska pošta naj roma v koš, še preden jo odprete, »ljubezni željne« neznance v »hudi finančni stiski«, pa odžene blokada. Sicer se spletna zabava in romanca v virtualnem svetu lahko končata s prazno denarnico v realnosti.

Več iz rubrike