Zakaj se je pametno pripraviti na potres

Ozemlje Slovenije po številu in moči potresov sodi med dejavnejša območja, o čemer priča že pogled v zadnjih nekaj desetletij. Posledice tresenja tal so ponekod opazne še danes. Poleg spominov, ki jih nosijo domačini, o moči potresov še vedno pričajo tudi nekateri poškodovani objekti in zgradbe.

Pred malo več kot 60 leti je bilo v potresu, ki je stresel Ilirsko Bistrico in okolico, poškodovanih več kot 60 odstotkov vseh stavb. Leta 1974 je tresenje tal na Kozjanskem, ki sicer ni bilo prav silovito, poškodovalo 5300 zgradb, le dve leti pozneje pa je furlanski potres pri nas poškodoval okoli 12.000 zgradb, 80 odstotkov prebivalcev v Breginjskem kotu in okolici Kobarida je ostalo brez strehe nad glavo. A najbolj živi so spomini na potresa, ki sta se zgodila v Zgornjem Posočju leta 1998 in 2004. Prvi je poškodoval več kot 4000 objektov, pri drugem, šibkejšem, je bila gmotna škoda še večja.

Pripravimo se na potrese

Da se pravilno odzovemo na potres, moramo biti nanj pripravljeni, še preden se zgodi.

Milan Štulc, nekdanji poveljnik bovške civilne zaščite: »Ob vsakem potresu je veliko strahu – kdor pravi, da se ga ne boji, laže. Ta strah je treba znati ukrotiti, ustrezno razmišljati, čeprav gre za milijoninke sekunde.«

Vsak posameznik se mora najprej poučiti o potresni nevarnosti območja, kjer živi. Pogled na karto potresne nevarnosti Slovenije razkrije, da so potresi, ki bi na površju imeli občutne posledice, mogoči v pasu od severozahoda države proti jugovzhodu. Skrajnemu severovzhodnemu in jugozahodnemu delu pa so po mnenju seizmologov hujši potresi prihranjeni.

Ko poznamo potencialno potresno ogroženost območja, se je dobro seznaniti z gradnjo objekta, v katerem živimo. Kako bi potres prestala posamezna stavba, lahko preverimo v posebni spletni aplikaciji z vprašalnikom POTROG (Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe civilne zaščite). Dobljeni rezultati so zgolj informativne narave, zanesljivejšo oceno pa je mogoče dobiti z natančno preiskavo in analizo strokovnjakov za potresno inženirstvo.

Ko pridobimo znanje o potresni nevarnosti območja in odpornosti nepremičnine, se moramo na potres pripraviti tudi tako, da določimo najvarnejša mesta v stavbi, pripravimo paket zaloge hrane, vode, higienskih in zdravstvenih pripomočkov ter se nato seznanimo tudi z navodili za ravnanje med potresom in po njem. Poleg zaščite lastnega življenja in življenja drugih pa ne smemo pozabiti tudi na tisto, kar je po hujših potresih skoraj neizogibno – velika finančna škoda, ki se ji lahko predhodno izognemo z izbiro ustreznega zavarovanja.

Spopadanje s finančno škodo

»Pri drugem potresu, leta 2004, je bil odziv že drugačen kot pri prvem, ki nas je presenetil po 22 letih brez tresenja tal,« se spominja Bovčan Maksim Mlekuž. Čeprav so bile poškodbe na nekaterih hišah hujše kot ob močnejšem potresu leta 1998, in to tudi na tistih, ki so bile že utrjene in prenovljene, je bila večina prebivalcev Bovškega pri drugem potresu nekoliko bolj pomirjena. Vzrok: ker so imeli sklenjeno protipotresno zavarovanje. Ob potresu leta 1998 je to zavarovanje v Sloveniji imela le peščica.

Emil Čadež, cenilec Zavarovalnice Triglav: »Za cenilce je bilo najlepše, ko smo prišli na dvorišče sicer poškodovane stavbe, a ustrezno zavarovane. Zavedali smo se, da v tem primeru razen odprave posledic potresa ne bo drugih težav, in smo vso energijo usmerili v čim boljšo izvedbo ogleda stavbe in oceno škode.«

Emil Čadež, cenilec Zavarovalnice Triglav, je bil v Zgornjem Posočju po obeh naravnih nesrečah. »Angažirali smo vse gradbene cenilce iz novogoriške območne enote. V interesu zavarovalnice je – in prav tako zavarovancev –, da si škode čim prej ogleda, da navodila in tako prizadetim čim hitreje omogoči odpravo popravljive škode. Nekateri so prva plačila prejeli že v 14 dneh po potresu,« pravi Čadež, ki se je na Bovško vračal še tri leta po potresu in dodatno preverjal, ali so vsi zavarovanci dobili primerno zavarovalnino.

Bovčan Milan Štulc je odškodnino za potres leta 2004 porabil za takojšnje popravilo poškodovane hiše. »Dejstvo je, da če se danes kaj zgodi na mojem objektu, bodo po moji hiši hodili samo predstavniki zavarovalnice, pri kateri imam zavarovano čisto vse, ker ji zaupam in ker imam z njo same dobre izkušnje.«

Veste, na kako potresno nevarnem območju živite?

Obvladate teorijo in prakso, kako ravnati pred potresom, med njim in po njem? Preverite svoje znanje v testu.

AFP

Nepremičnine so navadno najvrednejši del premoženja, sanacije poškodb pa zato veliko finančno breme. Na Bovškem nekateri še danes, skoraj dvajset let po prvem potresu, odplačujejo posojila za odpravo škode na objektih.
 

--------------------

* Članek omogoča Zavarovalnica Triglav