Zakaj se bojimo volatilnosti?

Za nekatere vlagatelje so valovi, ki premikajo kapitalske trge, priložnost v obliki nakupa podcenjenih vrednostnih papirjev. Za druge spet vzrok za umik v varnejši pristan. Pomembno je vedeti, da za dolgoročne vlagatelje valovanje (oziroma volatilnost) nima pretiranega vpliva. Poznamo majhne vale, a tudi njihove mogočnejše (in tudi uničujoče) pojavne oblike (finančnih) cunamijev. Kratkoročno so seveda to za vlagatelje ne najprijetnejši finančni dnevi, vendar je pomembno, kako se v takih obdobjih odzovejo investitorji z dolgoročnejšimi naložbenimi pogledi.

Kot dolgoročni vlagatelj morate narediti veliko manj kot (največkrat) mislite. Če ste seveda pred vstopom na finančni trg opravili domačo nalogo iz razpršenosti naložb. Omenjeno bo bistveno pripomoglo h krmarjenju na razburkanem (finančnem) oceanu.

Volatilnost je normalna

Volatilnost na trgu je normalna, kot je tudi normalen neprijeten občutek ob znižanju vrednosti portfelja. Analiza ameriškega JPM Morgana (podatki od leta 1928 do leta 2016) je pokazala, da je petodstotni nihaj navzdol vrednosti ameriškega indeksa S & P 500 normalen pojav, povprečno se zgodi vsake tri mesece. Tudi popravek vrednosti za deset odstotkov ni nekaj, kar bi dolgoročne vlagatelje posebej presenečalo, povprečno se zgodi vsako leto dni.

Za vsakim padcem pride odboj

Osredotočenost na dolgoročne cilje naj bi investitorjem vlivala prepotrebno samozavest za spopadanje s povečano volatilnostjo. Žal se vse prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelj z izstopom s kapitalskega trga ob povečani volatilnosti »prekrši« eno osnovnih (nepisanih) finančnih pravil: ne prodajaj nizko.

Omenjena analiza je prav tako razkrila, da se je od leta 1980 ameriški delniški indeks znotraj vsakega koledarskega leta v enem delu le-tega povprečno znižal za kar 14,6 odstotka. Vsako leto. Največji padec je bil seveda leta 2008, in sicer kar –49 odstotkov. Najmanjši padec v posameznem letu pa beležimo leta 1995, zgolj –3 odstotke. Pa vendar je v 36 letih (po podatkih do konca leta 2016) delniški indeks nato v kar 76 odstotkih koledarsko leto končal višje, kot ga je začel. Torej je trenutno bolj nenavadno dejstvo, da omenjene volatilnosti (oziroma valovanja) tako rekoč ni.

V času povečane volatilnosti na trgih adrenalina gotovo ne manjka, vendar dolgoročnih vlagateljev ne bi smelo preveč skrbeti, predvsem pa ni najbolj drzno prodajati naložb v takih okoliščinah. Zakaj ne? Ker obstaja velika verjetnost, da čeprav se s »pravočasno« prodajo naložb vlagatelji izognejo (papirnatim) izgubam, bodo na drugi strani najverjetneje zamudili tudi odboj navzgor. Ta je navadno hiter, nepričakovan in močan. Biti polno investiran tudi v časih povečane volatilnosti ni nespametno, saj je ista analiza prej omenjene ameriške banke pokazala, da so donosnosti investitorjev skoraj dvakrat višje od investitorjev, ki zamudijo zgolj deset najdonosnejših dni. Kar je še bolj zanimivo, je spoznanje, da najdonosnejši dnevi navadno sledijo v roku 14 dni po desetih najslabših dnevih na borzi. Z drugimi besedami, obstaja zelo velika verjetnost, da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti zamudijo tudi popravke navzgor.

Zakaj je dolgoročni horizont pomemben?

Zgodovina uči, da so letne donosnosti ameriškega delniškega trga nihale od –38 odstotkov vse do + 47 odstotkov. Po drugi strani pa, če pogledamo katerokoli izbrano dvajsetletno obdobje, ugotovimo, da so bile donosnosti vedno pozitivne. Jasno, za marsikoga je dvajset let predolga doba. Pa poglejmo podatke še za tako imenovani srednji rok. Če bi kadarkoli v preteklih 60 letih kupili ameriški delniški indeks in bili na trgu naslednjih pet let, bi letne donosnosti znašale zgolj še od –3 odstotke do +28 odstotkov. Kaže, da že na srednjeročno volatilnost skoraj nima več omembe vredne vloge.

Delniški trgi medtem ne omagajo pri doseganju rekordnih vrednosti. Dokler bodo obrestne mere nizke in dokler se dobički podjetij povečujejo, očitno ni vzroka za pesimizem. Svetovni delniški indeks MSCI, ki sledi gibanju delnic na 45 trgih po vsem svetu, je določil novo rekordno vrednost. Na mesečni ravni je omenjeni indeks maja pridobival sedmič zapored, kar se v tem desetletju še ni zgodilo. Tudi osrednji indeksi v New Yorku, Londonu in Frankfurtu so dosegli najvišje vrednosti v zgodovini.

Zanimivo pa je, da kljub rekordnim vrednostim najpomembnejših delniških indeksov in v času, ko Evropska centralna banka po eni strani pospešeno plasira denar v obtok, po drugi strani pa znižuje obrestne mere, večina Evropejcev svoje prihranke še vedno drži na varčevalnih oziroma tekočih računih. Po raziskavi največje evropske družbe za izterjavo dolgov Intrum Justitia AB (sedež v Stockholmu), namreč kar 69 odstotkov Evropejcev še vedno, kljub skoraj ničelnim obrestnim meram, svoj denar hrani na varčevalnih računih v banki, 26 odstokov pa ima raje privarčevana sredstva tudi v gotovini oziroma na tekočih računih. V delnice investira okoli 16 odstokov vprašanih, 14 odstotkov v investicijske sklade, 8 odstokov vprašanih pa nakupuje nepremične ter vlaga v obveznice. Presenetljivo je, da ima v državah, kjer je ključna obrestna mera nižja od nič (Danska in Švedska), skoraj 80 odstotkov ljudi svoj denar v bankah. V Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem pa celo več kot 80 odstokov. V raziskavi je sodelovalo 21.000 oseb iz 21 držav.

Tudi v Sloveniji ni pretirano drugače, saj je več kot 63 odstokov denarja Slovencev na bančnih računih vpoglednega. Slovenska gospodinjstva in podjetja imajo v bankah malo več kot 21 milijard evrov depozitov. Delež vpoglednih sredstev podjetij in prebivalstva v sistemu še vedno raste; v zadnjih letih se je povečal za 20 odstotnih točk.

Trenutno je na Amazonu na voljo kar 56.656 knjig z več kot tremi miljardami zapisanih besed, ki vlagateljem pomagajo pri upravljanju njihovih osebnih financ ter investiranju. Praktično nemogoče bi bilo vse to gradivo prebrati. Morda pa bi večino zapisanega za uspešno krmarjenje med večino finančnimi čermi lahko strnili v nekaj besed: delajte veliko, zapravljajte malo, investirajte dolgoročno in seveda razpršeno. Zgodovina nas uči, da bo uspeh razmeroma velik. Predvsem pa, zavedajte se, da so spremembe cen vrednostnih papirjev najnormalnejši pojav na kapitalskih trgih.

––––––––––

* Članek omogoča NLB.