Za kakšno zavarovalno vsoto naj se zavarujem?

Kaj pa v primeru življenjskih in nezgodnih zavarovanj? Kako določiti finančno vrednost življenju? Določitev pravilne zavarovalne vsote je v primeru življenjskih in nezgodnih zavarovanj lahko zelo zapleteno. Običajno se življenjsko zavaruje oseba, ki je hkrati tudi največji generator prihodkov v družini. Upoštevati je namreč treba vse stroške, ki bodo doleteli družino v primeru naše smrti oziroma v primeru hujše nezgode in invalidnosti prilagojen življenjski slog in manjšo sposobnost zaposlitve. Na kaj vse moramo torej pomisliti, ko določamo višino zavarovalne vsote? 

• Finančne obveznosti (krediti) 

Večina ljudi se z življenjskim zavarovanjem sreča ob sklenitvi kredita večje vrednosti, običajno hipotekarnega. To je logično, saj je to kredit z dolgim obdobjem vračanja, ki bi ga v primeru smrti zakonec oziroma partner ali otroci težko sami povrnili. Običajno se zavarovalna vsota življenjskega zavarovanja z vezavo na kredit prilagaja aktualni vrednosti kredita. Vrednost finančnih obveznosti seveda lahko znižamo tudi za presežna finančna sredstva, vendar le če bodo ta res razpoložljiva (na primer vezane vloge ali kratkoročni depoziti). Tako imenovani princip neto premoženja je smiselno uporabiti v primeru, ko finančna sredstva pomenijo pomemben del premoženja družine in so vir za poplačilo obveznosti ali bodočih stroškov.

Poleg finančnih obveznosti seveda obstajajo tudi drugi izdatki, ki drastično lahko znižajo življenjski standard družine v primeru nepredvidenih dogodkov. Ena od pomembnih predpostavk je vsekakor trajanje obdobja, za katerega želimo zagotoviti finančno varnost družinskim članom. Najpogosteje menimo, da je finančno varnost družine treba zagotoviti do polnoletnosti oziroma končanja študija, ko naj bi se otroci tudi finančno osamosvojili. 

• Drugi nujni življenjski stroški 

Zavarovalna vsota naj bi pokrila tudi del nujnih življenjskih stroškov, kot so plačila položnic, prehrana, nujna zavarovanja, vzdrževanje hiše, avtomobila in podobno. Oceno takih stroškov na letni ravni pomnožimo s številom let, za katere želimo zagotoviti osnovno finančno varnost družine.

• Izobraževanje otrok

Če želimo otrokom omogočiti dobro izobrazbo tudi v primeru nepredvidenih dogodkov, je treba stroške študija upoštevati v izračunu zavarovalne vsote. Pri izračunu upoštevamo predviden strošek šolnine in nastanitve ter število let študija.

• Rehabilitacija po nezgodah 

Žal nas številne tragične zgodbe prometnih in drugih nesreč spomnijo tudi na možnost resnejših poškodb, morda celo trajne invalidnosti. V določenih primerih je trajna invalidnost lahko še večje finančno breme kot smrt posameznika, saj se hkrati zvišajo predvideni stroški (na primer za rehabilitacijo, prilagoditev stanovanjskih prostorov in podobno), hkrati pa se znižajo tudi pričakovani prihodki zaradi daljše odsotnosti ali trajnejše nezmožnosti opravljanja dela. Pri nezgodnih zavarovanjih je sicer vse pogosteje prisotna progresijska lestvica v primeru trajne invalidnosti – to je eksponentna rast zavarovalnine v odvisnosti od stopnje invalidnosti.

• Pogrebni stroški 

Velikokrat se nam zdi razmišljanje o pogrebnih stroških za časa življenja nekoliko neprimerno, ko pa se to zgodi nemalokrat opažamo pomanjkanje takoj razpoložljivih finančnih sredstev. Zapuščinske odločbe in delitev premoženja lahko trajajo več mesecev ali let, zato je za pokritje pogrebnih stroškov smiselno skleniti ločeno namensko zavarovanje, ki omogoča takojšnje poplačilo pogrebnih stroškov. Zgoraj našteti razlogi so zgolj najpogosteje upoštevani dejavniki pri izračunu zavarovalne vsote, glede na posebnosti posameznika oziroma družine so seveda mogoči tudi drugi dejavniki. Ko finančno ovrednotimo vse izbrane dejavnike, pa imamo na voljo okvirno višino ciljne zavarovalne vsote. 

Nezanemarljiv dejavnik pomeni tudi inflacija; v večini zavarovalnih pogodb je zavarovalna vsota pri rizičnih zavarovanjih fiksna in se ne indeksira z indeksom cen življenjskih potrebščin. Če želimo doseči zadostno finančno varnost je predvsem pri daljših obdobjih smiselno zavarovalno vsoto zvišati za oceno inflacije v obdobju, saj bomo le tako omogočili dejansko poplačilo stroškov in obveznosti v obdobju.

Mag. Tine Pust, CFA, direktor sektorja financ 
in računovodstva v NLB Viti, življenjski zavarovalnici, 
d. d. Ljubljana