Wall Street z novim rekordom. Vas je strah korekcije?

Pomladi leta 2009 verjetno ni bilo borznega vlagatelja, ki bi si upal napovedati, da bo iz tega nastal drugi najdaljši bikovski trg (izraz za najmanj 20 odstotkov rast tečajev od pred tem doseženega dna) v zgodovini borznega indeksa S & P 500. Omenjeni indeks je od takrat namreč zabeležil že sedem let in pol rasti, ne da bi medtem padel za več kot 20 odstotkov (v ameriških dolarjih) oziroma v žargonu vlagateljev začel medvedji trg. Prav nasprotno, avgusta smo bili priča dogodku, ko so osrednji ameriški indeksi S & P 500, Dow Jones in Nasdaq na isti dan dosegli rekordne vrednosti. Ker smo takšen mejnik nazadnje videli v prejšnjem tisočletju, tik pred pokom tehnološkega balona leta 2000, se marsikateri vlagatelj zdaj sprašuje, ali smo že blizu obrata trenda rasti tečajev delnic.

Značilnosti bikovskega in medvedjega trga

Borzni trgi se več časa gibajo v pozitivnem (bika) kot v negativnem območju (medveda). Posledično je bikovski trg povprečno intenziven in prinaša bistveno večje spremembe borznih tečajev v primerjavi z medvedjim trgom. Nasprotno pa je medvedji trg manj intenziven, vendar kljub temu vzbuja veliko strahu in panike med vlagatelji ter posledično povečuje tveganje sprejetja odločitve o prodaji naložb v napačnem trenutku. Višja pričakovana donosnost, ki jo vlagatelj lahko doseže v bikovskem trgu tako ni nič drugega kot zgolj pričakovana nagrada za prevzemanje naložbenega tveganja v času medveda in borznih korekcij. Za nazornejši prikaz si predstavljajmo dva vlagatelja, recimo jima Ana in Luka. Portfelj vlagateljice Ane, ki je tisoč evrov vložila v ameriške delnice na prav najnižji točki leta 2009, je zdaj vreden več kot 3500 evrov (19-odstotna letna donosnost). Po drugi strani Luka ni imel takšne sreče z izbiro trenutka vstopa na borzo, saj je tisoč evrov vložil pred začetkom finančne krize, prav na rekordni vrednosti indeksa S & P 500 leta 2007. Vendar kljub začetnemu zmanjšanju premoženja (–53 odstotkov), zdaj vrednost njegovega portfelja znaša približno 1700 evrov (šestodstotna letna donosnost) ob predpostavki, da je Luka pri svoji odločitvi vztrajal vse do danes* (slika 1).

Kaj žene borznega bika na Wall Streetu?

Med razlogi za rast na delniških trgih, tudi na Wall Streetu, lahko izpostavimo vlogo centralnih bank, ki v zadnjih letih finančne trge preplavljajo s poceni denarjem. Programi kvantitativnega sproščanja, namenjeni spodbujanju šibkega gospodarskega okrevanja so zahtevane donosnosti na državne in podjetniške obveznice potisnili na zgodovinsko nizke ravni. Vlagatelji, ki želijo dosegati višjo donosnost na vložena sredstva, svoje finančno premoženje zato selijo iz obvezniških v delniške naložbe in s tem zvišujejo cene le-teh. Drugi razlog za rast cen ameriških delnic pa je robustno okrevanje največjega svetovnega gospodarstva. Gonilo rasti tamkajšnjega bruto domačega proizvoda je domači potrošnik, saj prispeva več kot dve tretjini k celotnemu ameriškemu BDP. Dobro razpoloženje potrošnika onkraj Atlantika pa je posledica nižanja stopnje brezposelnosti, ker ta povečuje pričakovanja o rasti plač. Optimizem med potrošniki se kaže tudi na rasti poslovanja ameriških družb, ki posledično odpirajo nova delovna mesta. Ta pozitivni zagon, ki v ZDA traja že več let je potisnil stopnjo brezposelnosti pod pet odstotkov, dobički borznih družb pa so se tako rekoč podvojili.

Korekcija – normalen pojav na borzi

Če vlagate in varčujete dolgoročno, mislite predvsem, da čas dela za vas. Namreč več kot stoletna zgodovina na razvitih borzah kaže, da korekcije na pričakovano dolgoročno donosnost delnic (devetodstotno letno) bistveno ne vplivajo. Drugače povedano, s podaljševanjem dobe varčevanja se povečuje verjetnost, da bo dejanska dosežena donosnost vlagatelja enaka pričakovani. Drugič, razpršitev premoženja je edino brezplačno kosilo na finančnih trgih, ki dolgoročnemu vlagatelju omogoča učinkovito zavarovanje pred borznimi korekcijami. Pri tem svetujemo, da posameznik ne prevzema zanj čezmernega naložbenega tveganja ter pri svoji odločitvi vztraja ne glede na kratkoročna nihanja na borzah. Vlagatelji, ki upoštevajo ta naložbeni nasvet, v času borznih korekcij tako ne hitijo panično prodajati naložb ravno v najmanj primernem trenutku, ampak priložnost lahko izkoristijo za nakupe »s popustom«