Vzel bom lizing. Se izplača?

Kljub razcvetu, ki ga v zadnjih desetletjih doživlja lizing, ta ne sodi med iznajdbe novodobnega sveta.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Poznali so ga že v cvetočem sumerskem mestu Ur, približno 2000 let pred našim štetjem, ko so duhovniki v zameno za denar kmetom posojali orodje za obdelovanje zemlje. O lizingu nekaj stoletij bliže sedanjosti v svojem zakoniku govori slavni Hamurabi, v še nekoliko novejši zgodovini pa ga uporabljajo Grki, Feničani in Rimljani. Postal je mehanizem za nakup oziroma izposojo nepremičnin in premičnin – še posebno priljubljene so bile lizinške pogodbe za ladjevje, ki je bilo zaradi visokih kapitalskih vložkov večini trgovcev nedostopno.

Na podobne finančne rešitve se zanašajo mnogi, tako industrijski velikani kot potrošniki, predvsem takrat, ko za nakup nepremičnine ali premičnine nimajo denarja ali pa jim ne diši pregovarjanje z bančniki na oddelkih za kreditna tveganja. »Kadar kupujemo izdelek, ki ga ne moremo ali ne želimo plačati z gotovino, je leasing gotovo med bolj priljubljenimi načini financiranja. Razlog za to je predvsem dostopnost, saj so pogoji manj zahtevni, postopek sklenitve posla pa hitrejši in preprostejši kot pri najemu bančnega posojila,« so pojasnili v GB Leasingu, ki posluje v Gorenjski banki, kjer se z lizingom sicer ukvarjajo šele od junija letos.

Prav ohlapnejši pogoji spodbujajo globalno rast priljubljenosti lizinškega načina financiranja, saj ni več vprašanje, kolikšna je cena denarja, ampak predvsem kako do njega. Po oceni skupine White Clarke Group se je vrednost odobrenih poslov na 50 največjih svetovnih lizinških trgih leta 2014 povečala za dobrih 6,8 odstotka na skoraj 945 milijard dolarjev. Če upoštevamo vse trge po svetu, je bilo v svetu gotovo sklenjenih za več kot tisoč milijard dolarjev lizinških pogodb – kar je absolutni rekord in hkrati pomeni približno dvajsetkratnik slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Lani so se posli spet povečali, kažejo podatki za posamezne sektorje, za koliko natančno pa še ni podatkov.

O tako zelo pozitivnih trendih v Sloveniji še ne moremo govoriti, saj je lizinški trg približno 2,5-krat manjši kot na vrhuncu v letih 2007 in 2008. Vendar to ne pomeni, da so razmere slabe. Prav nasprotno, lizinške družbe so kljub nadaljevanju zmanjševanja nepremičninskih poslov – zaradi tega sta dve lizinški hiši lani zaprli svoja vrata, ena pa je bila pridružena banki – lani prvič v šestih letih ustvarile pozitivni poslovni rezultat iz poslovanja.

»V primerjavi z obdobjem pred krizo se razlika kaže v strukturi naložb, saj so takrat prevladovale nepremičnine, medtem ko so zdaj v ospredju vozila in oprema,« pravijo v Unicredit Leasingu, kjer imajo letos okoli desetodstotno rast. Trendi so ugodni za celotno panogo, ki se prebuja predvsem v sektorju poslov s premičninami. Pred slabim desetletjem so se podjetja odločala predvsem za lizinške nakupe nepremičnin, ki so v času napihovanja nepremičninskega balona dosegali skoraj tretjino vseh poslov, ti v prvem polletju letos pomenijo komaj 6,5-odstotni delež trga. Premičninski posli po drugi strani dosegajo že več kot 93-odstotni delež, k čemur prispevajo predvsem transportna podjetja in številni potrošniki, ki uporabljajo tovorna vozila in avtomobile »na lizing«.

Pexels
Pexels

Največ 
lizinških pogodb 
za avtomobile

Lizinška igra je pomembna v transportnem sektorju, kjer brez tega ne gre. V Sparkasse Leasingu S predstavljajo transportna vozila celo 70 odstotkov lizinškega portfelja, veliko rast v tem segmentu pa imajo tudi v NLB Leasingu, ki je del največje slovenske bančne skupine: »Leta 2015 je rast prodaje in financiranja tovornih vozil znašala okoli 30 odstotkov v primerjavi z letom prej.« Podoben trend pričakujejo tudi konec letošnjega in prihodnjega leta, če le ne bo večjih pretresov v gospodarstvu.

Toda daleč najpomembnejši del v mozaiku slovenskega lizinškega trga so osebna vozila, in to že vsaj desetletje. Leta 2007 so lizinške pogodbe za osebna vozila dosegle 45 odstotkov ali 789 milijonov evrov vseh premičninskih poslov, lani in tudi v prvem polletju letos pa ta delež znaša kar 63 odstotkov, kažejo zbrani podatki Združenja bank Slovenije. Vrednost novih lizinških poslov za osebna vozila bi letos po dolgem času spet lahko presegla 600 milijonov evrov in bi v strukturi vseh lizinških poslov lahko dosegla skoraj 60 odstotkov.

Velika vsota ne bi smela biti presenečenje. Skoraj vsak drugi novi osebni avtomobil, ki se zloščen zapelje iz salona, je namreč del lizinške pogodbe. V prvih šestih mesecih letos je bilo po podatkih zveze evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) prvič registriranih 31.850 avtomobilov, v istem času je bilo sklenjenih kar 14.189 lizinških pogodb za nova osebna vozila. V GB Leasingu pomenijo osebni avtomobili kar 75 odstotkov posla, v BKS Leasingu pa 55 odstotkov (glede na število podpisanih pogodb). Obeti za prihodnost so dobri, saj se vozni park Slovencev, ki s 523 avtomobili na tisoč prebivalcev kaže veliko večjo naklonjenost do jeklenih konjičkov kot povprečni Evropejci, stara. Če je povprečni avtomobil leta 2006 vozniku služil 7,6 leta, je zdaj starejši za približno dve leti, kar bi z vračanjem optimizma v slovensko gospodarstvo v prihodnosti lahko pomenilo tudi več novih avtomobilov na cestah.

Cenejši od posojila

Se lizing izplača? Očitna prednost lizinga je preprostejša in hitrejša izvedba posla, a pri tem je treba poudariti, da lizingojemalec ni pravni lastnik, na primer, avtomobila. To pomeni več pomembnih omejitev, ki jih kupec avtomobila z najetjem posojila ne pozna. Lizinške hiše zahtevajo točno določeno zavarovanje, denimo polni kasko, prav tako veljajo omejitve o prevoženih kilometrih na leto.

In cena? Začetni stroški lizinga so višji, saj mora lizingojemalec plačati petino ali vsaj desetino vrednosti avtomobila. Mesečni izdatki so temu ustrezno nižji, a pod črto so na koncu razlike majhne – navadno v prid lizingu. Pri nakupu 20.000 evrov vrednega avtomobila bi lizingojemalec po začetnem plačilu 2000 evrov in mesečnih obrokih plačal GB Leasingu po petih letih malo več kot 22.100 evrov. Posojilo, vredno 20.000 evrov po spremenljivi obrestni meri bi posojilojemalca v Gorenjski banki stalo 500 evrov več, v BKS banki pa je razlika pri mesečnem obroku približno 70 evrov, pod črto pa okroglega tisočaka.

Več iz rubrike

finance

Milijonarka: Biti premožen ni tako enostavno kot si mislite

Biti izjemno premožen ne pomeni, da imaš brezskrbno življenje, kakršnega si morda predstavljate - vsaj po mnenju te milijonarke in njenega moža.

finance

Kuba v pričakovanju prvega uradnega padca valute po kubanski revoluciji

Kubanski peso naj bi letos prvič po revoluciji leta 1959 doživel uraden padec vrednosti, s tem pa ne bo več izenačen z ameriškim dolarjem.

finance

Švedska bo verjetno prva opustila gotovino

Švedska je bila po obsegu brezgotovinskih plačil že prej ena izmed vodilnih držav. Pandemija koronavirusa pa je še pospešila opustitev bankovcev in kovancev v državi.

finance

Prihaja regulacija in obdavčitev kriptovalut

Finančni ministri EU so se na neformalnem dvodnevnem zasedanju v Berlinu zavzeli za enostavno obdavčitev.

Komentarji: