Vzajemni skladi - visoko razvita storitev v Sloveniji, ki ji manjka le več sredstev v upravljanju

Ta podatek sicer močno podcenjuje pomen vzajemnih skladov za slovensko finančno industrijo, kjer pomemben del trga življenjskih zavarovanj temelji na posrednih naložbah v vzajemne sklade, hkrati pa so banke največji prodajalec vzajemnih skladov, ne nazadnje pa tudi razvoj pokojninskega zavarovanja temelji predvsem na posrednih naložbah v našo panogo.

Vrste vzajemnih skladov, ki jih v Sloveniji ponujamo, pokrivajo tako rekoč celoten spekter možnih naložb po tveganosti in naložbenih politikah, od skladov denarnega trga in zelo varnih obvezniških skladov prek mešanih in uravnoteženih skladov do delniških skladov, ki so v Sloveniji zgodovinsko prominentni. Omeniti velja tudi plejado nišnih skladov, ki ponujajo tudi eksotične naložbene politike.

Že več kot desetletje so vzajemni skladi zgledno transparenten in stroškovno visoko učinkovit naložbeni produkt, ki tudi v času najgloblje finančne depresije ni nehal opravljati svojega ključnega poslanstva, to je likvidnosti, saj vlagatelji lahko kadarkoli zahtevajo izplačilo po pošteni vrednosti in prejmejo nakazilo na račun v le nekaj dneh.

To zadnje seveda ni le značilnost slovenskih skladov, ampak tudi vzrok, da so vzajemni skladi v drugi polovici dvajsetega stoletja postali prva izbira gospodinjstev (fizičnih oseb). V mnogih državah tako v razvitejšem delu Evrope kot v Severni Ameriki so naložbe gospodinjstev v vzajemne sklade že presegle vloge pri poslovnih bankah, zlasti če upoštevamo tudi posredne naložbe prek pokojninskih shem in zavarovalnih polic. Za evrsko območje v celoti velja, da če je bil še pred desetletjem delež depozitov v prihrankih gospodinjstev skoraj polovičen, je po manj kot desetletju opaziti močan prehod k vzajemnim skladom.

Projekcije kažejo, da bo rast obsega sredstev v upravljanju v skladih v prihodnjih nekaj letih (6,4 odstotka na leto) in tudi v prihodnjem desetletju (5,4 odstotka na leto) krepko nad rastjo prihrankov v celoti, kar naj bi do leta 2025 naložbe gospodinjstev v vzajemne sklade tudi globalno postavilo ob bok bančnim vlogam.

Unsplash

Bo takšna rast tudi v Sloveniji?

Verjetno ne, bo relativno precej večja. K temu bo pripomoglo več dejavnikov:

1. Kratkoročno realno močno negativne obrestne mere.

2. Majhen trenutni obseg sredstev v pokojninskih shemah.

3. Vnovična rast na trgu naložbenih življenjskih zavarovanj po stagnaciji v zadnjem desetletju.

4. Pozitivne izkušnje z dosedanjim varčevanjem.

Ne nazadnje pa je treba izpostaviti, da bi slovenske družbe že danes lahko uspešno upravljale tudi nekajkrat večji obseg sredstev, kot ga trenutno, saj so za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji – imamo moderno zakonodajo, ki podpira globalno najbolj priznani naložbeni produkt »UCITS«, nemoten dostop do lokalne in globalne infrastrukture, ki podpira kapitalske trge, zlasti pa strokovne zaposlene.

Pa tu ne gre zgolj za objektivne kriterije, kot je, denimo, podatek, da je več kot polovica imetnikov naziva CFA@ v Sloveniji zaposlenih v dejavnosti upravljanja premoženja – zanimiv podatek je, da je, denimo, v veliko bolj razviti državi, kot so ZDA, v več kot tretjini vseh zveznih držav v panogi upravljanja skladov manj zaposlenih kot v Sloveniji!

1.1 PWC: Asset&Wealth Management Revolution, marec 2018

1.2 Slovenski ESS ocenjuje: V poslovnem svetu je visoko cenjen certifikat CFA, The Chartered Financial Analyst, ki je vrhovno priznanje za finančnega analitika.

1.3 ICI Factbook 2017, stran 25.

mag. Kruno Abramovič, CFA, predsednik uprave NLB Skladi