Vpliv virusa COVID-19 na vrednost družb

Novi koronavirus (COVID-19) se je prvič pojavil (31.decembra 2019) v Kitajskem mestu Wuhan ter se do marca razširil na več kot 75 držav sveta. Konec januarja 2020, je svetovna zdravstvena organizacija WHO zaradi virusa razglasila stanje izrednih razmer. Virus je v letošnjem letu povzročil že preko 20 tisoč smrti, zato so v mnogih državah že uvedli karanteno, da se širjenje virusa zajezi. Enako je storila tudi Slovenija. Danes pa deluje, da se svet zaradi epidemije postopoma ustavlja in močno vpliva tako na družbene kot gospodarske aktivnosti po celem svetu.
 
Zaskrbljenost in nepredvidljivost širjenja virusa sta povzročila takojšen učinek na finančne trge, ki je prekinil deset let trajajoči bikovski trend. Vrednosti delnic so se močno znižale (nekateri delniški indeksi so padli za več kot tretjino) in ta negativni učinek ne moremo, niti ne smemo ignorirati. Epidemija ima lahko resne dolgoročne posledice tako za borzne trge, kot celotno svetovno gospodarstvo.
 
Kaj to pomeni za vrednost podjetja?
Pri ocenjevanju podjetja smo nagnjeni k temu, da gledamo finančne podatke o poslovanju za nazaj. To pomeni, da bo vpliv epidemije na vrednost družb viden v kvartalnih, medletnih in letnih poročilih za leto 2020. Seveda pa to ne pomeni, da lahko danes zanemarimo takojšnji negativni učinek epidemije na poslovanje določenih družb.
 
Primer gostinskega podjetja
 
To lahko lepo ponazorimo na primeru gostinskega podjetja. Nekdo, ki je želel prodati svoje gostinsko podjetje pred krizo bi skoraj gotovo iztržil več kot po epidemiji. Zaradi zaprtja obratovanja bodo doseženih prihodki v letu 2020 bistveno nižji od planiranih. Odpira se tudi vprašanje ponovnega zagona poslovanja po koncu epidemije saj je to povezano z dodatnimi stroški za katera lastnik morda ne bo imel dovolj sredstev.
 
V takem primeru moramo biti ocenjevalci pri svojih napovedih prihodkov, dobičkonosnosti in obratnega kapitala podjetij za leto 2020, mnogo bolj previdni in konzervativni. Hkrati pa pri izračunu zahtevane stopnje donosa lahko povišamo diskontno stopnjo, da upoštevamo tveganje, ki se nanaša na nepredvidljivost in negotovost zaradi epidemije, ki je prizadela cel svet.
 
Gospodarski položaj
 
Mnoga slovenska in globalna podjetja tako že občutijo posledice spremenjenih razmer na trgu, saj mnogi dobavitelji ne morejo izpolniti naročil, poleg tega pa se je marsikje ustavila tudi prodaja. Daljnosežni vpliv pandemije na svetovno in slovensko gospodarstvo je težko predvideti, vendar celotna situacija vnaša dodatno tveganje v napovedi prihodnjega poslovanja podjetij.

Umar je v začetku marca ob predpostavki postopne omejitve in zajezitve širjenja korona virusa v 2020 napovedal znižanje rasti slovenskega BDP s 3,0 % na 1,5 %. Ob zaostrenih razmerah in močno oteženem poslovanju, je Umar popravil svoje napovedi in kot bolj realni scenarij predpostavil 6,0-8,0 % upad BDP-ja, saj slovensko gospodarstvo izkazuje močno odvisnost od izvoza in uvoza, ki sta v določenih industrijah že obstala zaradi zapiranja vse več proizvodnih obratov.
 
Posledice bo tako čutiti v celotnem gospodarstvu, posebej prizadeta pa bodo podjetja v panogah turizma, gostinstva, zabavništva ter zračnega prometa, ki zaradi popolnega izpada prihodkov že odpuščajo svoje zaposlene in se soočajo z nelikvidnostjo. Hkrati pa se spreminjajo tudi potrošniške navade, zaradi izpada prihodkov prihaja do upada kupne moči in nižjega povpraševanja po storitvah. Obstaja tudi veliko tveganje za izgubo potrošniškega zaupanja. Ni pa vse črno. Določene dejavnosti kot so telekomunikacije in dostava bodo lahko celo izšle iz krize močnejše.
 
V tem trenutku neka čudežna krogla, ki bi napovedala kdaj bo konec epidemije in ponovni zagon gospodarstva, ne obstaja, negotovost in strah med ljudmi pa se povečujeta. Previdnost potrošnikov ne bo izginila kar čez noč in glavno vprašanje je, kako bo koronavirus vplival na posle, predvsem na turizem v prihodnjih letih. Gospodarsko škodo bo narekovala dolžina zaustavitve družabnega in gospodarskega življenja v Evropi, dlje kot je življenje zaustavljeno, večja je škoda.
 
Epidemija koronavirusa je pretresel svet in celotno gospodarstvo. Ste se kdaj vprašali, kako to vpliva na vrednost podjetja? Pri ocenjevanju podjetja smo nagnjeni k temu, da gledamo finančne podatke o poslovanju za nazaj. To pomeni, da bo vpliv epidemije na vrednost družb viden v kvartalnih, medletnih in letnih poročilih za leto 2020. Seveda pa to ne pomeni, da lahko danes zanemarimo takojšnji negativni učinek epidemije na poslovanje določenih družb. Učinek na vrednost podjetja je odvisen od tega kako bodo izredne razmere vplivale na poslovanje podjetja v prihodnosti. Ta negativni učinek lahko upoštevamo pri napovedih prihodkov, dobičkonosnosti in obratnega kapitala relevantnih podjetij za leto 2020. Hkrati pa pri izračunu zahtevane stopnje donosa lahko povišamo diskontno stopnjo, da upoštevamo tveganje, ki se nanaša na nepredvidljivost in negotovost zaradi epidemije, ki je prizadela cel svet.  
*Matija Filiplič, CFA, direktor, pooblaščeni ocenjevalec podjetij, NAI Significa