Vpliv koronavirusa na vrednost evropskih delnic

Pojav koronavirusa v razvitih gospodarstvih je imel zgodovinski vpliv na kapitalske trge. Od trenutka, ko so v Italiji odkrili prve primere okužbe (uradno 22. februarja), do sredine marca (16.) so delniški trgi v Evropi izgubili v povprečju tretjino vrednosti.

Razlike v padcih so pri takšnih minusih za vlagatelje morda manj pomembne, a vendarle so, pojasnimo pa jih lahko z razmahom koronavirusa in deloma tudi s sektorsko strukturo državnih indeksov: nadpovprečne padce so tako doživeli vlagatelji v Grčiji, Avstriji, Italiji in Španiji. V teh državah je v indeksih večji delež podjetij iz finančnega sektorja, ki je bil med bolj prizadetimi, v Italiji in Španiji pa je skrbi vzbujala tudi statistika širjenja virusa.

Prihodnji razplet dogajanja na kapitalskih trgih bo odvisen od uspešnosti držav pri obvladovanju pandemije. Sodeč po razpoloženju med vlagatelji, med katerimi popolnoma prevladuje strah, je v tem trenutku najbolj verjeten črnogled scenarij. Pri njem bi težko govorili o klasični ekonomsko-finančni krizi, primernejši izraz bi bila nenadna ustavitev sveta zaradi življenje ogrožajočih zunanjih dejavnikov. Klasična pomoč centralnih bank, recimo znižanje obrestnih mer in zagotavljanje likvidnosti, bi le blažila posledice.



Kakor pravijo pri švicarski banki UBS: spodbujati gospodarstva v času, ko se od ljudi pričakuje osamitev, ni pravi recept. V tem scenariju bi veliko odgovornosti za neuspeh lahko pripisali neposlušnosti pri upoštevanju nasvetov stroke.

Obstaja pa tudi spodbudnejši scenarij, tak, ki računa na razumnost ljudi. Države namreč že posnemajo ukrepe, ki so se ponekod izkazali za učinkovite: omejevanje stikov med ljudmi, poudarjanje skrbi za higieno, izvajanje čim več testiranj, omejevanje potovanj in podobno. Vse to so v zadnjih dneh pospremile tudi vlade in centralne banke z izdatnimi fiskalnimi in monetarnimi injekcijami, namenjenimi likvidnostno »podhranjenim« podjetjem in gospodinjstvom.

Če verjamemo v sposobnost človeštva, da v krizi najde rešitev, lahko pričakujemo, da bodo dogodki v Italiji streznili voditelje pomembnejših držav in bodo s pomočjo spodbud ekonomskih in zdravstvenih politik, predvsem pa s koordiniranim ravnanjem našli pot iz krize. Pokojni Hans Rosling in Steven Pinker, avtorja uspešnic o napredku sveta, bi vsekakor stavila na sposobnost človeštva.



Kako naj torej ravna vlagatelj, ki mu padanje vrednosti prihrankov vzbuja močna negativna čustva? Najprej se spomnimo nasveta uspešnih napovedovalcev, ki pravi, da je vredno spremeniti mnenje, ko se spremenijo dejstva. In dejstva so se od začetka leta močno spremenila. Zelo verjetno se bomo letos soočili s tako imenovano tehnično recesijo v številnih evropskih državah (če ne že v prvem četrtletju, pa precej gotovo v drugem).

Nihajnost na borzah je izjemna in utegne trajati, dokler ne bo znakov, da se je število dnevnih novih primerov okužbe ustalilo. Poleg vedno koristne ustrezne razpršitve bi veljalo znotraj portfeljev bolj staviti na podjetja s proizvodi, po katerih zdaj povprašujemo tudi sami. Tu velja dobro premisliti: poleg osnovnih potrošnih dobrin (hrana in pijača), zdravstvene oskrbe (zdravila in zdravstvene storitve) in splošne oskrbe (elektrika, voda itd.) nas vse več odkriva priložnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija (predvsem pri delu od doma).

Nemalo vlagateljev pa se s kratkoročnimi spremembami v strukturi prihrankov ne ukvarja in skrb zanje zaupajo strokovnjakom. Njih bi spomnil, da je najboljše ravnanje v takšnih trenutkih vztrajanje pri naložbenem načrtu. Oblikovanje naložbenega načrta je proces, v katerem vlagatelj razmisli ravno o odnosu do podobnih situacij (močnih padcev, velike volatilnosti ipd.). Postavljen načrt je kompas, ki vam v težkih razmerah pomaga ostati na pravi poti. Se vam zdi smiselno zdaj odvreči kompas, ki je nastal ravno za takšne razmere? Če imate pravilno zastavljen naložbeni načrt, boste gotovo odgovorili nikalno.

Mag. Gorazd Belavič, CFA,
direktor sektorja za analize, Triglav Skladi