Vlagatelji, potrošniki in podjetja prekipevajo od optimizma

Leto 2016 si bomo zapomnili po nadpovprečnih donosih na delniških trgih, doseženih kljub najslabšemu začetku leta v zgodovini s približno 15-odstotnimi padci borznih indeksov. 

S katerimi delniškimi naložbami so bili vlagatelji najbolj zadovoljni. 

Regionalni donosi v evrih: ZDA in trgi v razvoju +15 odstotkov, globalne delnice +12, Evropa +2,3, Japonska +10. Globalni sektorski donosi: energetika +29 odstotkov, surovine +28, tehnologija +18, industrija +17, oskrba +10, trajne potrošne dobrine +7, osnovne potrošne dobrine +5 in zdravstvo –3 odstotki. 

Januarja in februarja je večina globalnih upravljavcev mrzlično iskala varno zavetje v denarju in obvezniških naložbah, finančni trgi pa so prestrašeni sledili scenariju globalne recesije. Sredina februarja je bila za aktivne vlagatelje najprelomnejši naložbeni trenutek leta, v katerem ni bilo lahko ohraniti mirnih živcev in se sprijazniti z bolečimi kratkoročnimi nihanji, ki so hočeš nočeš nepogrešljivi del svetovnih borznih trgov. Takrat smo ugotavljali, da imamo verjetno opravka z nerecesijskim medvedjim trgom z relativno nizko verjetnostjo recesije. Zato smo, v nasprotju s pesimističnimi pričakovanji, stavili na hitro okrevanje na borzah s pričakovano 20-odstotno rastjo. 

Manj kot leto dni pozneje so finančne in gospodarske razmere precej drugačne, delniški trgi po svetu rastejo, v ZDA celo dosegajo nove rekordne vrednosti. Potrošniki, vlagatelji, mali podjetniki in gospodarske družbe spet prekipevajo od optimizma. Še več. Po vsem svetu so ključni ekonomski kazalniki zelo dobri in razen redkih izjem vsi po vrsti presegajo pričakovanja. 

Množična psihologija vlagateljev po Templetonu opredeljuje štiri faze borznega trenda rasti. Bikovski trg se rodi v času globokega pesimizma, pleza čez zid skrbi v obdobju dvoma vlagateljev, dozori v času optimizma in umre v času evforije. Če spremljamo dogajanje v finančnem svetu, obstaja veliko argumentov v prid tezi, da smo na začetku ali sredi zrelega borznega trenda, ki ga zaznamuje rast delnic v času optimizma vlagateljev in širšega gospodarskega okolja rasti. 

Kakšne donose lahko pričakujemo na borzah po tem, ko delniški trgi po 12 mesecih predaha spet naskakujejo rekordne vrednosti? Po podatkih LPL Financial so ameriške delnice od leta 1955 v tem primeru dosegle povprečno devetodstotne letne donose, če analiziramo samo donose na majhnem statističnem vzorcu znotraj šestih bikovskih trgov rasti, pa so bili letni donosi celo višji od 20 odstotkov. 

In za konec namig glede letošnjega varčevanja: če vsak mesec prihranite sto evrov in jih 20 let potrpežljivo vlagate v globalni delniški sklad s sedemodstotno letno donosnostjo, boste konec varčevanja imeli lep znesek v višini 51.000 evrov.

Damjan Kovačič, KBM Infond

Prebrani članek je nastal v okviru vsebin Delove priloge Posel in denar.