Vlaganja v inovacije ne ustvarjajo denarja

Ljubljana, 9. 4. 2019

Anke den Ouden vodi Microsoft na nadnacionalni ravni. Pod njeno okrilje spada 24 držav v srednji in vzhodni Evropi ter centralni Aziji.

Po rodu je Nizozemka, živi v Amsterdamu. Veliko potuje in želi si, da bi letalska podjetja čim prej uvedla umetno inteligenco v svoje poslovanje, saj bi ji s tem močno olajšala življenje. »Z njo bi lahko pohitrili identifikacijo in varnostni pregled ter bolje načrtovali polete.« Pri razvoju digitalizacije družbe je po njenem mnenju ključna varnost podatkov na vseh ravneh. »Brez varnosti podatkov ne bo zaupanja, brez tega pa ne razvoja posla. Zaupanje v varnost in zasebnost podatkov je temelj. Če pogledamo na internet v času njegovega razvoja in danes, vidimo, da nismo naslavljali pravilnih izzivov. Mlada dekleta so žrtve spletnega nadlegovanja in ne znamo jih zaščiti. Ko razvijamo umetno inteligenco, je treba z izjemno pazljivostjo in etičnostjo predvideti vse možne scenarije.«


Evropa je pri digitalizaciji zaostala v primerjavi z ZDA, predvsem pa z Azijo. Konkurenčne prednosti se manjšajo. Je razlog pomanjkanje znanja ali so razlogi bolj kulturne narave, v smislu da v Evropi stopamo na pot bolj previdno?

Po nekaterih poročilih družbe McKinsey je Evropa sredi digitalne preobrazbe, ki jo poganjajo potrošniki, cvetoča tehnološka središča in podjetja. Res pa je, da digitalizacija v Evropi poteka neenakomerno, z velikimi razlikami med panogami in podjetji. Če je IKT panoga med vodilnimi, tesno pa ji sledijo medijska in finančna podjetja, so velike tradicionalne panoge daleč zadaj. Vseeno Evropa ne stopica na mestu pri digitalni preobrazbi in umetni inteligenci, saj pri Microsoftu odlično sodelujemo z različnimi evropskimi panogami, vključno s kmetijstvom, maloprodajo, energetiko in proizvodnim sektorjem. Trdno verjamem, da smo na dobri poti, da jim pomagamo preoblikovati poslovne modele, prilagoditi organizacije, digitalizirati poslovanje in spodbuditi odprte inovacije.


Kako se tiste, ki so na pot že stopile, razlikujejo od ostalih?

Do sedaj smo se lahko naučili, da se vsaka organizacija preobraža z različno hitrostjo. Kljub temu pa obstajajo štirje skupni elementi, ki jih pri tem naslavljajo. To je ustvarjanje privlačnejših uporabniških izkušenj, opolnomočenje zaposlenih, ponovno odkrivanje, kako organizacija deluje, ter preobrazba lastnih izdelkov in storitev. To so gradniki za digitalno preobrazbo. Moj nasvet za vse pa je, naj začnejo zdaj, sicer tvegajo, da bodo ostali zadaj.


Spodbujati miselnost kulture rasti, kjer je neuspeh priložnost za učenje. Zaposlenim je treba ponuditi prava orodja za sodelovanje in sproščanje ustvarjalnosti. Nuditi jim je treba enako podporo tako takrat, ko gre vse v redu, kot tudi takrat, ko nastopijo težki časi.


Kje na stopnji digitaliziranosti vidite Slovenijo?

Integracija digitalne tehnologije v podjetjih v Sloveniji je v primerjavi z državami EU nadpovprečna. Slovenija je na ravni EU na tem področju uvrščena na osmo mesto [podkategorija indeksa Desi].
Slovenska podjetja so pomembno okrepila svoja prizadevanja na področju digitalizacije. Država se zaradi splošnega uvajanja poslovanja z e-računi v javnem sektorju uvršča na tretje mesto po uporabi e-računov. Gospodarstvo mora zdaj pri poslovanju z javnim sektorjem uporabljati e-račune, kar predstavlja velik preskok k sodobnemu načinu dela. Videti je tudi, da so mala in srednje velika podjetja na pravi poti do hitrega vključevanja digitalnih rešitev v svoje proizvodne procese, poslovne modele in distribucijske kanale. Razumejo, da jim spletna prodaja omogoča doseganje čezmejnih trgov. V splošnem pa vidim še velike priložnosti za razvoj. Dinamična skupnost vaših zagonskih podjetij bo zagotovo prispevala k nadaljnji digitalni preobrazbi vaše države. Tako kot v večini držav pa bi bilo dobro vložiti več naporov v promocijo digitalne preobrazbe za spodbujanje tradicionalnih gospodarskih panog. Mala in srednje velika podjetja imajo prednost hitrejšega prilaganja in sprejemanja sprememb, zato je tukaj tudi vaša prednost.


V Sloveniji je digitalizacija povezana večinoma z optimizacijo obstoječih poslovnih procesov, podjetja se večinoma osredotočajo na odpravo papirnega poslovanja in ročnega dela, manj pa na ustvarjanje dodane vrednosti za svoje stranke. Kaj bi jim svetovali, da bi digitalna preobrazba zaživela v večji meri?

Stranke je treba povezati z novimi tehnologijami, na tak način, da jim z njimi olajšamo življenje. Optimizacija obstoječih poslovnih procesov je torej le pot in ne končni cilj. Optimizacija je tako le ena raven izboljšanja, ki jo omogoča tehnologija, ko se podjetje osredotoča na izboljšanje poslovanja s pridobivanjem pomembnih vpogledov v industrijo, oblikovanje trga, razpoloženje in vedenje strank in drugo. To lahko nato postane ključ za strateško rast podjetja. Uporaba poslovne analitike za obsežne podatke, ki so na voljo danes, je temelj za vzpostavitev močne strategije poslovnega razvoja in rasti.
Ustrezne ekipe lahko z vpogledi, ki jih lahko preslikajo v svoje poslovne vertikale (marketing, prodaja, upravljanje človeških virov itd.), zgradijo boljše, bolj prilagojene marketinške pobude za nagovarjanje pravega občinstva, raziskovalne in razvojne sklade za natančnejše naslavljanje novonastalih potreb strank, kadrovske ekipe pa lahko z njimi zaposlijo primernejše ljudi.
Na koncu je pomembno, da je stranka zadovoljna, ker je prejela prave izdelke in storitve, s tem pa so bile zadovoljene njene individualne preference. Tehnologija zagotavlja orodja, ki lastnikom podjetij in menedžerjem omogočajo sprejemanje pametnejših odločitev, podprtih s celovitim pogledom, kako se posamezni delci združijo v celoto. To je prava dodana vrednost.


image
{C} Foto Osebni Arhiv Anke den Ouden, generalna direktorica Microsofta za srednjo in vzhodno Evropo Foto osebni arhiv


O umetni inteligenci govorimo z zanosom, kot da je nekaj zelo novega, kar pa v resnici ni. Kaj sploh je umetna inteligenca?

Umetna inteligenca je sposobnost strojev, da prepoznajo zvoke, podobe in besede ter se učijo in sklepajo na način, podoben človeškemu. Umetna inteligenca ni nova, prav tako ni nova za Microsoft. Pravzaprav računalniški znanstveniki področje tehnologij umetne inteligence razvijajo že desetletja. Pomaga nam, da vzamemo veliko količino podatkov, dodamo logiko in nato na podlagi teh podatkov razumemo in sprejemamo odločitve. V času, ko dodajamo nove podatke, pa se še naprej uči. Umetna inteligenca nam omogoča razumeti in razlagati podatke v našem okolju in svetu, denimo prepoznavanje pomena besedila, govora in slik.​ Umetna inteligenca hkrati razširja človeško iznajdljivost ter zmanjšuje ovire med ljudmi in stroji. Strojem omogoča komunikacijo z ljudmi na naravnejši način.​ Predstavljajte si, kaj je mogoče, ko stroji in ljudje sodelujejo pri reševanju največjih družbenih izzivov, kot so revščina, bolezen in nevednost. Poudariti pa je treba, da želimo z izpolnjevanjem družbe z umetno inteligenco to storiti na etičen način.


Katere rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, se že uporabljajo v naši regiji in kako ta spreminja posel ter način dela?

V Sloveniji imate kar nekaj odličnih rešitev, temelječih na umetni inteligenci. Ena izmed njih je bot AI za portal OPSI (Open Data of Slovenia) ministrstva za javno upravo. OPSI je nacionalni portal za odprte podatke, ki ga uporabljajo univerze, raziskovalci in podjetja. Z novim botom, razvitim z Microsoftovimi tehnologijami AI, bodo ti podatki na voljo tudi precej širšemu krogu uporabnikov, ki nimajo specifičnega tehničnega znanja. Omogočeno jim bo iskanje povezanih informacij in preprostejše pridobivanje razumljivih odgovorov. Če gremo globlje v življenjski stil, moram omeniti gospodinjske aparate podjetja Gorenje. Ti širijo zmožnosti svojega virtualnega pomočnika, klepetalnega bota Ana. Ana ne bo le pomagala pri izbiri najboljšega Gorenjevega gospodinjskega aparata, temveč bo ponudila tudi kuharske nasvete in nasvete v primeru težav. Poleg tega bo lahko uredila obisk strokovnjaka ter se povezala z digitalnimi pomočniki, kot je Alexa. Tovrstne storitve bodo bistvene za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje – 24 ur na dan, 7 dni v tednu.


Nekateri kritiki digitalne revolucije govorijo tudi o tem, da digitalizacija zaradi ukinjanja določenih delovnih mest rahlja socialno kohezijo, s tem pa ustvarja idealno platformo za vzpon populizma.

Ne morem komentirati te trditve, lahko pa rečem, da imamo pri Microsoftu trdno stališče glede etičnega razvoja umetne inteligence. Razvijati jo moramo tako, da bo pridobila zaupanje med ljudmi, sistemi z umetno inteligenco pa morajo biti zasnovani tako, da zagotavljajo poštenost, zanesljivost, varnost, preglednost, odgovornost, zasebnost in vključevalnost. Pozorno moramo spremljati in reševati vsa potencialna tveganja. Umetna inteligenca mora biti zasnovana tako, da pomaga človeštvu. Mora biti pregledna in povečati učinkovitost, ne da bi prizadela človeško dostojanstvo. Nuditi mora pametno zasebnost in odgovornost tudi za primere, ki jih nismo pričakovali, ter varovati pred pristranskostjo.



Predstavljajte si, kaj je mogoče, ko stroji in ljudje sodelujejo pri reševanju največjih družbenih izzivov, kot so revščina, bolezen in nevednost.


Kako se v zadnjih letih spreminjajo cene programske opreme, temelječe na umetni inteligenci?

Ne smemo gledati samo na ceno. Pogosto prepričanje je, da uporaba tehnologije stane celo premoženje, kar pa danes ne velja več. Zaradi pojava različnih orodij, knjižnic in ogrodij je razvoj strojnega učenja in umetne inteligence podjetjem vse bolj dostopen. Če vlagate v svojo podatkovno platformo, z naskokom bolje poslujete kot konkurenčna podjetja, ki tega ne počnejo. Vlaganja omogočajo inovacije, a vlaganja sama ne ustvarjajo denarja in vam ne zagotovijo konkurenčne prednosti.


Vse to pa zahteva primerno usposobljeno delovno silo. Evropa ima težave na področju tehnoloških kadrov. Kako naj podjetja naslovijo ta izziv?

Poznamo takojšnje in praktične korake, ki jih šole, starši, učitelji, neprofitne organizacije in strokovnjaki lahko izvedejo že danes, da izboljšajo zanimanje učencev za področje naravoslovja, tehnologije, inženiringa in matematike (STEM) ter računalništva. Nekaj zelo pomembnih premikov, ki jih priporočam: zagotovite večjo vidnost vzornikov in mentorjev, s katerimi se je mogoče poistovetiti in ki navdihujejo; nakažite pot naprej tako, da pretvorite zanimanje za področje STEM in računalništvo v uspeh v šoli in karieri; podpirajte zunajšolske dejavnosti na področju STEM; zagotovite praktične izkušnje in primere iz resničnega sveta, poudarite ustvarjalni vidik področja STEM in računalništva ter prikažite dramatičen učinek, ki ga lahko imajo delovna mesta na področju STEM in računalništva na svet. Nenazadnje pa je ključno podpreti učitelje pri razvoju strategij za vključevanje učencev, ki se bojijo postavljati vprašanja, ki se bojijo napak ali jih je strah prositi za dodatno pomoč.Tehnologija mora biti sila enakopravnosti in ne sila, ki nas potiska še bolj narazen.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Več iz rubrike