Veni, vidi, vici … VINCI

Začetek družbe sega v leto 1853 in ima skupne korenine s sedanjim medijskim velikanom Vivendi Universal. Na začetku se je družba primarno ukvarjala z gradnjo vodovodov v večjih francoskih mestih. Družba, kakršno poznamo zdaj je nastala leta 2000, pred tem pa se je v 150 letih transformirala s številnimi prevzemi in združitvami na eni strani ter odprodajo posameznih panog oziroma poslovnih subjektov.

Vinci je zdaj ena največjih gradbeno-upravljavskih družb na svetu in je razdeljena na dve diviziji: Gradnje in Koncesije. Gradnje pomenijo 84 odstotkov celotnih prihodkov družbe, od tega klasične gradnje 39 odstotkov, energetski projekti 24 odstotkov in poddivizija Eurovia 21 odstotkov. Eurovia primarno gradi ceste in avtoceste, letališča ter železnice. Koncesije skupaj pomenijo 15 odstotkov vseh prihodkov in družba je največji evropski koncesionar. Družba pod blagovno znamko Vinci upravlja avtoceste, letališča, železnice, stadione in parke. Preostanek prihodkov (približno odstotek) so nepremičninski posli. Večino prihodkov (60 odstotkov) družba ustvari na francoskem trgu, sicer pa je prisotna v več kot sto državah. Med tujimi trgi sta najpomembnejši Nemčija in Velika Britanija.

Kljub uspešnemu poslovanju je družba postavila smele cilje, ki temeljijo na globalni ekspanziji in nadaljnji diverzifikaciji poslovanja. Cilje namerava doseči tako z organsko rastjo kot s prevzemi in združitvami. Leta 2015 so s prevzemom indonezijske energetske družbe razširili poslovanje na azijske trge. Primarno merijo na energetske projekte, za katere se pričakuje, da bodo v bližnji prihodnosti z razvojem regije vse bolj dobičkonosni. Svojo prisotnost so povečali tudi v Severni Ameriki, kjer so pridobili pomembne posle za posodobitev cestne infrastrukture v zveznih državah California, Indiana in Gerogia. Od dneva, ko je bil Donald Trump izvoljen za naslednjega predsednika ZDA, se prav v Severni Ameriki odpirajo nove priložnosti za posodobitev relativno iztrošene javne infrastrukture, ki jo je Trump v svojem načrtu označil za eno izmed prioritet v svojem štiriletnem mandatu. 

Za leto 2016 se pričakuje (družba še ni objavila rezultatov), da bo družba imela 38 milijard evrov prihodkov in 2,3 milijarde evrov čistega dobička. Za dolgoročno naravnane vlagatelje je delnica družbe zanimiva zaradi njihove globalne prisotnosti pri gradnjah in upravljanju javne infrastrukture, ki je v razvitih državah relativno zastarela (ZDA in predeli razvitih gospodarstev), na drugi strani pa trgi v razvoju (Azija in Bližnji vzhod) zaradi vse večjih potreb po sodobni infrastrukturi države financirajo tako imenovane mega infrastrukturne projekte. Dodaten optimizem nam vliva globalno okrevanje in načrt novega predsednika ZDA, da bodo pomemben del njegove strategije projekti v javno infrastrukturo.

Izidor Jerman, Alta Invest

Prebrani članek je nastal v okviru vsebin Delove priloge Posel in denar.