Vam bo pozneje žal, da kupujete delnice, ki danes podirajo rekorde?

Podobno meni tudi Ben Inker, direktor družbe GMO, ki se ukvarja z upravljanjem premoženja. Ta je namreč napovedal, da bodo ameriške delnice do leta 2020, če upoštevamo dividende in inflacijo, v povprečju izgubljale po dva odstotka vrednosti na leto. Nasprotno je multimilijarder in izkušeni vlagatelj Warren Buffett prepričan, da so trenutne cene delnic še vedno v »razumnih okvirih«. Kdo ima torej prav? V bistvu se investitorji ne bi smeli spraševati o tem, ali so delnice precenjene ali pravilno ocenjene, ampak bi se morali vprašati: Koliko sem pripravljen izgubiti?

Shutterstock

Na to vprašanje vam ne morejo odgovoriti strokovnjaki, temveč samo zgodovina in vaša lastna pamet. Vodja za naložbe pri bostonski družbi Windhorse Capital Management David Salem pravi, da je »edino logično izhodišče za kakršenkoli celovit program naložb« ugotovitev, koliko izgub prenese vaš želodec. Salem je bil 18 let predsednik sklada Investment Fund for Foundations, ki je do leta 2010 upravljal premoženje v vrednosti 6 milijard evrov, izključno za dobrodelne in neprofitne organizacije. Istega leta je sklad zapustil in se zaposlil pri družbi Windhorse, ki za bogate družine upravlja več kot 190 milijonov dolarjev premoženja. Tudi če je vaša ocena tržnih vrednosti popolnoma natančna, poudarja, vam to ne bo dosti pomagalo, če vam pri samem investiranju primanjkuje finančne in psihološke trdnosti. Omenjeno vprašanje naj bi bilo zato še posebej pomembno v trenutnem obdobju. Salem ima za vlagatelje, ki niso prepričani vase, elegantno rešitev. Svetuje jim, naj prenehajo razmišljati o tem, kakšne donose bodo naložbe prinesle, in svoj fokus raje usmerijo v tveganje.

Svetuje jim, naj prenehajo razmišljati o tem, kakšne donose bodo naložbe prinesle, in svoj fokus raje usmerijo v tveganje.

In njegov po svoje šaljiv nasvet se glasi: o investicijah premišljujte ob kozarcu dobrega vina (le enem, ne več!). V denarju ocenite, koliko kapitala imate v bolj tveganih naložbah. Recimo, da ste v delnice in delniške sklade naložili 300.000 evrov. Med novembrom 2007 in marcem 2009 se je vrednost ameriških delnic povprečno znižala za kar 51 odstotkov, v preostalem svetu pa so delnice padle za 57 odstotkov. Če bi se ponovil podoben scenarij, bi vrednost vaših naložb v razmeroma kratkem času upadla za več kot 150 tisočakov. Tudi če ste prepričani, da delnice trenutno niso tako precenjene, kot so bile leta 2007, si predstavljajte padec, ki bi bil približno tako hud kot ob zadnji finančni krizi. Bi lahko prenesli kratkoročno izgubo več kot 75.000 evrov pri uresničevanju dolgoročnih dobičkov?

Enako vajo lahko opravite pri katerikoli drugi naložbi. Ameriške nepremičninske investicijske družbe so med februarjem 2007 in februarjem 2009 izgubile 68 odstotkov vrednosti. Cena zlata se je med februarjem 1980 in septembrom 1999 oklestila za 62 odstotkov, medtem ko se je vrednost dolgoročnih ameriških državnih obveznic v obdobju 1979–1981 znižala za 21 odstotkov (če bi upoštevali še inflacijo, bi bile številke še precej slabše). Če torej investirate na daljši rok, so takšni ali drugačni scenariji skoraj neizogibni.

Finančna zgodovina se ne ponavlja povsem enako

Ali ste tip človeka, ki prenese velike udarce?

Takšne izgube tudi ne morejo biti podlaga za napovedi, lahko pa so smernice razvoja dogodkov. Salem zato veleva, da morajo biti vlagatelji »pripravljeni in sposobni prenašati izgube«. Pripravljenost je vedenjska kvaliteta, finančna uspešnost pa je odvisna od vaše sposobnosti, pri čemer nikoli ne morete vnaprej vedeti, katera lastnost bo v danem trenutku prevladala. Zato se pogovorite sami s seboj in se iskreno vprašajte, ali ste tip človeka, ki prenese velike udarce. Spomnite se samo, kakšna so bila vaša dejanja ob zadnjem takem dogodku, in odgovor bo na dlani. Če ste v letih 2008 in 2009 kupili več finančnih naložb, medtem ko je njihova cena upadala, potem ste eden redkih vlagateljev, katerega namere in dejanja se med seboj ujemajo. Če v tem obdobju niste storili ničesar oziroma vsaj niste ustvarili začasnih izgub s prodajo ob nepravem času, niste naredili prav nič. Če pa ste v času krize prodali večino svojih naložb, se ne slepite, da ne bi ob podobnem scenariju najbrž ravnali enako, čeprav ste pred tem že dobili lekcijo.

Nobeden od zgornjih scenarijev pa ne namiguje, da ne bi smeli imeti v lasti delnic ali katerekoli druge oblike sredstev. Pomeni samo, da se mora pred investiranjem v naložbo vsak temeljito izprašati, zakaj se v tveganje sploh spušča in koliko je pri tem pripravljen prenesti.