V NLB bo mogoče od tega meseca posojilo najeti prek mobilnega telefona

Ta mesec bo NLB uvedla novost – najem posojila prek mobilnega telefona. Gre za uvedbo tako imenovanega hitrega kredita prek aplikacije Klikin, ki je namenjena fizičnim osebam. Komitenti bodo lahko kredit dobili brez obiska banke. »Stranka ne bo le oddala naročila, ampak bo celotni postopek do prejema sredstev na osebni račun lahko izpeljala sama prek aplikacije Klikin,« pojasnjujejo v banki. Enako bo tudi na področju financiranja pravnih oseb, ki si bodo lahko posojilo brez obiska banke uredile prek mobilne aplikacije Klikpro. Najvišji znesek kredita bo 15.000 evrov.

Novost bo prinesla nedvomno tudi pomembne spremembe v poslovni mreži banke, saj je kar 80 odstotkov posojilnih poslov manjših, predvsem potrošniških kreditov, ki jih bodo po novem torej komitenti lahko dobili brez obiska poslovalnice. Poleg tega pa že tudi večino, okoli 90 odstotkov, vseh plačil opravijo komitenti sami prek spletne ali mobilne banke.

Ni jasno kaj bo prinesla prihodnost

Delo v bankah se torej pomembno spreminja in novosti se vrstijo. Konec klasičnega bančništva torej že intenzivno poteka. Banke bogatijo svojo ponudbo novih storitev. Addiko banka je tako na primer odprla express poslovalnici, ki pomenita konec tradicionalnih bančnih poslovalnic. V express banki namreč storitve opravi komitent sam, je pa seveda res, da je do express banke še vedno treba pristopiti fizično, ima pa tudi omejen delovni čas.

Unicredit bank je šla korak naprej in oktobra prva pri nas uvedla digitalno odprtje bančnega računa. Tako se približujejo novim generacijam, ki postavljajo digitalno praktičnost pred tradicionalne načine uporabe finančnih storitev, pojasnjujejo in napovedujejo nadaljnjo digitalizacijo svojih storitev. »Samo v zadnjih treh letih opažamo izjemno povečanje števila uporabnikov mobilnega bančništva, nova stranka izbere mobilno bančništvo večkrat kot spletno bančništvo,« je povedal Stefan Vavti, predsednik uprave Unicredit banke Slovenija.

»Prihodnost bo zaznamoval sistem, kot se mu reče, sistem odprtega bančništva. Kaj vse bo prinesel, se zdaj niti ne ve natančno,« pa pravi Aleksander Kurtevski, predsednik uprave družbe Bankart, ki pripravlja vzpostavitev sistema takojšnjih plačil. Ta plačilni instrument po njegovem predstavlja prvo pravo alternativo gotovini. Na vidiku so velike spremembe, ki se jim bodo morale prilagoditi tudi banke, dodaja Kurtevski, čeprav niti pravzaprav še ni povsem jasno, kaj vse bo potegnilo to za seboj. »Zagotovo se bodo zgodile velike spremembe na področju mobilnega bančništva,« ocenjuje.

Slovenci spremembam naklonjeni

Slovenci hitro sprejemamo digitalne novosti. Podatki o uporabi mobilnega bančništva v članicah skupine Unicredit na področju centralne in vzhodne Evrope namreč kažejo, da je Slovenija na drugem mestu po pogostosti uporabe (pred nami je le Turčija). Skoraj tretjina oziroma 28 odstotkov komitentov Unicredit banke v Sloveniji je junija že uporabljala mobilno banko.

Zanimiv je tudi podatek, da potem, ko je preizkusil mobilno banko, manj kot vsak peti uporabnik nadaljuje uporabo spletne banke. Uporabniki mobilne banke dostopajo do aplikacije povprečno vsake tri dni, kar je najvišji rezultat v regiji, Slovenci pa smo na prvem mestu tudi po deležu transakcij, opravljenih prek spleta (z uporabo alternativnih kanalov, kot sta spletna in mobilna banka).

Prihodnost je vsekanalno poslovanje

V NLB načrtujejo poenotenje različnih informacijskih sistemov in pripravo strategije odprtega bančništva. Prihodnost je interakcija s strankami prek različnih kanalov, pravijo. Pri vsekanalnem načinu poslovanja sta glavna kanala interakcije med strankami in banko splet ter mobilni telefon. In kaj bo z bančnimi poslovalnicami, ki bodo očitno vse bolj samevale? »Poslovalnice ohranjajo pomembno, vendar precej drugačno vlogo. Ta je osredotočena na svetovalno funkcijo in ne več na obdelavo transakcij,« pojasnjujejo v NLB.

Glede na to, da tudi v Sloveniji že delujejo tuje spletne banke, na primer nemška N26, so spremembe v smeri digitalizacije storitev bank s sedežem v Sloveniji seveda nujne. »Banke novega tipa, kot je na primer N26, Revolut ali Monzo temeljijo predvsem na dobrih IT-sistemih in uporabniški izkušnji, ki temelji na aplikacijah in fizične poslovalnice pušča povsem ob strani. Nova direktiva o plačilnih storitvah, poimenovana PSD2, ki posodablja in dopolnjuje obstoječa pravila o plačilnih storitvah znotraj EU, bo te procese še pospešila,« pa ob tem napoveduje Matic Bitenc, direktor in soustanovitelj kranjskega Toshla, aplikacije za upravljanje osebnega proračuna.