V naslednjih mesecih lahko pričakujemo precej višjo inflacijo

Pandemija še naprej nadaljuje svoj pohod. Globalno se je trend upadanja obrnil v začetku marca in od tedaj smo v novem valu rasti. Trenutno je najhuje v Latinski Ameriki in Evropi, kjer je zaprtje javnega življenja najmočnejše in zadeva največje število ljudi.
 
Cepljenje napreduje zelo počasi, nasprotno, zdi se, da se bo še upočasnilo, saj se težave s cepivom AstraZeneca kopičijo in države začasno ustavljajo cepljenje s tem cepivom. Cepiva Pfizerja in Moderne ni dovolj, saj so v ZDA močno omejili izvoz, vsa preostala cepiva pa se spopadajo ali z uvajalno fazo (Johnson&Johnson, Novavax) ali pa nezaupanjem zahodnih vlad (ruski Sputnik in kitajski Sinovac). Zato je odpiranje javnega življenja počasno, čeprav so ponekod vseeno zelo pohiteli (predvsem republikanske ameriške zvezne države). To počasno odpiranje krha zaupanje v gospodarske kazalce za 2. kvartal, čeprav analitiki ta manko prenašajo v močnejšo rast v drugi polovici leta.
 
Vse skupaj se zdi kot pretiran optimizem, a trge to zaenkrat pri rotaciji v podjetja, ki pridobijo z umikanjem ukrepov, ne skrbi. Podporo daje še naprej močna stimulativna politika, ki jo je ECB v Evropi še okrepila z močnejšimi nakupi obveznic, medtem ko Fed zaenkrat zgolj z izjavami poizkuša zaustaviti rast donosov ameriških obveznic. 10-letna se je tako povsem približala 1,70 % in napovedi že gredo v smer, da bomo kmalu videli 2 %. To naj bi bila tista linija v pesku, ki bo »zlomila« preveč optimističen delniški trg. A na drugi strani prihaja 1,9 trilijona svežega denarja in vse več je ugibanj, koliko tega bo končalo neposredno na trgu in v finančnih naložbah.
 
Vse to tiskanje denarja, skupaj z rastjo cen vseh oblik surovin, poganja inflacijska pričakovanja višje. Dejstvo je, da bomo v naslednjih mesecih videli precej višjo inflacijo, saj je zaradi nizkih nivojev izpred leta dni, ko se je začela pandemija in so cene upadle, premik višje neizogiben. A kako bo z inflacijo jeseni ostaja povsem odprto, saj so tudi dejavniki, ki delujejo deflacijsko zelo močni in vlagatelji so morda nekoliko prehitro povsem spremenili investicijski pristop.
 
Gospodarski kazalci ostajajo v zmerno pozitivnem območju, a divergenca med posameznimi panogami, regijami in segmenti je velika in splošna slika ne pove celotne resnice. Storitve še naprej ostajajo zelo prizadete, še posebej transport oseb, gostinstvo in turizem, in kot kaže se tudi začetek sezone zopet pomika v negotovo prihodnost, saj bo velika noč bolj v znamenju strožjih kot milejših oblik omejitev javnega življenja.
 
Kapitalski trgi z manjšimi popravki nadaljujejo trende začete pred nekaj tedni. Reflacijska zgodba teče dalje, rotacija iz tehnologije v energijo, finance, materiale, industrijo in široko potrošnjo se nadaljuje. Tehnološke delnice so od začetka leta marsikje že v rdečem območju, pri največjih kitajskih internet podjetjih vlagatelji s skrbjo spremljajo posege države v tehnološke gigante.
 
Kitajska je tu izbrala drugačen pristop od ZDA. Na Kitajskem bosta država in partija diktirali, kako se bo delalo in poslovalo, medtem ko v ZDA to počnejo tehnološki velikani. A za vlagatelje, ki so poslušali naše nasvete in del presežkov reinvestirali v druge segmente, skrbi ne bi smelo biti. Tehnološka podjetja bodo ostala vir hitre rasti, ta rast mora ujeti previsoka vrednotenja. Na drugi strani se zaradi prenizkih vrednotenj dvigajo iz pepela nekatere panoge, ki s(m)o jih že odpisali. Naftna podjetja, panoga oskrbe, evropski avtomobilisti, banke in zavarovalnice ter drugi. Vzroki za rast posameznih segmentov so različni, a vsem je skupno, da so bila vrednotenja zelo nizka, vlagatelji pa preveč pesimistični glede prihodnosti. Enostavno so bili vsi slabi scenariji že vračunani v cene. Podobno kot je večina dobrih scenarijev že bila (in še vedno je) vračunana v tehnološke delnice.
 
Močno podporo rotaciji dajejo tudi rastoče zahtevane donosnosti tako ameriških kot tudi evropskih obveznic, a ta igra je lahko zelo nevarna, saj bo na neki točki ta rast donosov zlomila trg in ga potisnila v močno korekcijo. Odgovor, kako se izogniti trpljenju v tistem trenutku, je razpršitev med različne naložbene razrede. A zadnje čase zopet videvamo vse več vlagateljev, ki lovijo donose tako, da želijo investirati v le en segment trga.

Nasvet za vlagatelje

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge. Ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. Zadnje tedne pa prihaja v ospredje vprašanje inflacije.
 
Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Panoga je zato v območju dolgo pričakovane korekcije.
 
Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so se zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo manj privlačne.
 
Znotraj delnic se nadaljuje rotacija med panogami, najprivlačnejše so energija, materiali, finance in industrija. Razpršitev portfelja je nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.
 

Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija in Evropa.
 
Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija), a pozornost je potrebna tudi zaradi valutnih nihanj.
 
Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

* Avtor je upravitelj pri Generali Investments d.o.o.