Uran - povpraševanje bo preseglo ponudbo

A žal mali investitorji ne bomo imeli nič od tega. Uran namreč ne kotira na eni od surovinskih borz, posle z njim se sklepa na podlagi klasičnih kupo-prodajnih pogodb med kupcem in prodajalcem. 

Uran, pri ceni okoli 18 dolarjev, kotira na 13-letnem dnu. A to naj bi se v prihodnje spremenilo. Cena naj bi se zaradi močno povečanega povpraševanja v prihodnjem desetletju močno zvišala. 

Analitiki ocenjujejo, da se nam v prihodnjih letih obeta izrazito neravnotežje med povpraševanjem in ponudbo. Kitajska naj bi bila spet gonilna sila rasti cene urana, saj nameravajo v prihodnjih letih zagnati 60 novih reaktorjev jedrskih elektrarn. Po drugi strani je proizvodnja, zaradi nizke cene, zelo okrnjena. Svoje je k presežku ponudbe dodal tudi šok Fukušime, ko se je zanimanje za jedrsko energijo zaradi japonske jedrske nesreče drastično zmanjšalo. Do leta 2025 naj bi, po ocenah poznavalcev, povpraševanje po uranu tako močno povečalo, da bi s ponudbo lahko pokrili zgolj 20 odstotkov potreb trga. 

Trenutno nizka cena sicer marsikaterega proizvajalca sili v zaprtje rudnikov, a se po drugi strani pospešeno vlaga v cenejša nahajališča tik pod površjem. Ta so zaradi nizkih stroškov izkopa hitreje rentabilna. Novembra so blizu mesta Salamanca v zahodni Španiji začeli urejati nov rudnik urana. Vrednost investicije je sto milijonov evrov, izkopna cena rude pa bo najnižja v tem delu sveta. 

Čeprav nahajališča urana sploh niso redka, je logistika v zvezi z izkopom vse prej kot preprosta. Večina delujočih rudnikov v neurbanih okoljih sredi puščav in prerij. Največja proizvajalka urana je Avstralija, sledijo ji Kazahstan, Rusija, Kanada in Niger. Evropske potrebe po uranu najbolj zadovoljuje Kazahstan, ki s svojo proizvodnjo pokriva več kot četrtino radioaktivnih potreb stare celine.

Branko Železnik, Numerica Partners