Tveganje po imenu Trump se je po volitvah spremenilo v »upanje«

Tveganje po imenu Trump se je po volitvah spremenilo v »upanje« (znižanje davkov, finančna in okoljska deregulacija, investicije v infrastrukturo ...) in trgi so zelo optimistično sprejeli njegov predvolilni program. V prvih dneh novega leta pa smo priča razmeram, ko se je divja rast umirila – trgi so zrasli prehitro in marsikateri udeleženec verjame, da so trgi kratkoročno »prekupljeni«. 

Drugi pomembni dejavnik je seveda Trump in uresničitev njegovih predvolilnih obljub. Sprememba načina, kako doseči čim višjo gospodarsko rast oziroma polno zaposlenost, se sicer bere obetavno – vendar vseeno – zategovanje monetarne politike z zvišanjem obrestnih mer na eni strani je lažji del naloge. Več negotovosti je seveda v obljubljeni davčni razbremenitvi, večji potrošnji oziroma investicijah in deregulaciji določenih sektorjev – finance in industrija ter s tem povezana okoljska vprašanja. Zadeva deluje kontradiktorno – hkrati nižajmo davke in po drugi strani – porabljamo več kot država. Prav tako bo ena od prioritetnih nalog Trumpa reforma zdravstvenega sistema, predvsem znižanje izdatkov za zdravstvo. Posledično pa zna biti izpostavljen farmacevtski sektor, še posebno originatorski in generični proizvajalci zdravil ter tudi biotehnološka podjetja. 

Zaradi že zgoraj omenjene »prekupljenosti« tečajev smo torej kratkoročno lahko priča nekaterim popravkom delniških tečajev v tem letu, vseeno pa srednjeročno lahko verjamemo v zmerno rast delniških trgov – če bo seveda Trump uresničil vsaj nekaj od svojih predvolilnih obljub. Nižji davki namreč vodijo do višjih dobičkov in posledično bi bili lahko priča pozitivnim revizijam napovedanih dobičkov družb, kar v večini primerov vodi v višje tečaje na borzi. V ZDA bodo na udaru tudi multinacionalke oziroma izvozniki, saj je njihovo poslovanje zaradi močnega dolarja manj konkurenčno na tujih trgih. Po drugi strani bi lahko pridobivala evropska izvozna podjetja, ki večino svojih izdelkov izvozijo na tuje trge, predvsem v ZDA. 

Podporo evropskim delnicam bi lahko še naprej omogočal ECB, z nadaljevanjem ekspanzivne monetarne politike. Tveganja so v visokih vrednotenjih evropskih delnic in različna politična tveganja – volitve v Franciji, Nemčiji ter zgodba v zvezi z brexitom. Z vidika vrednotenj so ugodne delnice na razvijajočih se trgih, ki bi lahko bili v tem letu »zgodba uspeha« – seveda pa tudi pri tem ne moremo zanemariti tveganja z imenom Trump, ki je v svojih predvolilnih govorih grozil tudi s trgovinskim zaostrovanjem do Kitajske in Mehike. 

V segmentu fiksnih donosov, torej obvezniškega trga, bodo nujne spremembe v nekoliko bolj tvegane obveznice, saj nam kratkoročni papirji prinašajo že dolgo negativne donose, daljše ročnosti obveznic pa so seveda precej občutljivejše na spremembe ključne obrestne mere. Če bomo v ZDA res priča trem zvišanjem ključne obrestne mere v tem letu, potem se bodo zahtevani donosi na obveznice zvišali in njihova cena bo padla, še toliko bolj izrazito pri daljših ročnostih obveznic.

Janez Javornik, Triglav Skladi

Prebrani članek je nastal v okviru vsebin Delove priloge Posel in denar.